Mediji o malih delničarjih

Peščica obsojenih bančnikov

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 30. januar 2019 Stran: 4

BANČNI KRIMINAL Peščica obsojenih bančnikov Damijan Toplak S pogojno zaporno kaznijo dvema nekdanjima vodilnima v Probanki seje pretekli teden na specializiranem državnem tožilstvu število obsojenih bančnikov v Sloveniji povzpelo na šest

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB,  podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije  

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani. "Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj.

V Društvu MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila,” meni Stankovič.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Sanacijo bank bodo razčiščevali še državni revizorji

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. januar 2019 Stran: 9

Računsko sodišče Preverilo naj bi pravilnost in smotrnost praks nadzora. Revizijo podpirajo tudi razlaščeni vlagatelji bank

Ljubljana - Oškodovani vlagatelji bank in davkoplačevalci bi vendarle lahko dočakali nov korak pri razčiščevanju postopkov in odločitev, povezanih s sanacijo bank. Računsko sodišče je namreč sklenilo revidirati poslovanje Banke Slovenije tudi v obdobju pred novembrom 2014, torej v času sanacije bank.

Če se Banka Slovenije – novi guvernerje Boštjan Vasle – na sklep ne bo pritožila, bi revizorji menda lahko zavihali rokave že prihodnji teden. Vrata za revizijo Banke Slovenije so se računskemu sodišču odprla oktobra lani, ko je začasno vodstvo centralne banke sklenilo umakniti zahtevo za presojo ustavnosti določenih členov zakona o Banki Slovenije, katerih izvajanje je bilo dotlej zadržano. Gre za določila, ki so računskemu sodišču omogočila revizijo »pravilnosti in smotrnosti praks nadzora «, ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 (do uvedbe enotnega nadzora v območju evra) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. Povedano drugače: revizijo postopkov pri sanaciji bank, ki so davkoplačevalce stale pet milijard evrov, skoraj milijardo evrov pa so v njej z razlastitvijo izgubili tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank. Prejšnje vodstvo Banke Slovenije je temu nasprotovalo, saj je menilo, da bi že sama izdaja priporočil računskega sodišča pomenila prepovedan vpliv na Banko Slovenije.

Dvomi o sanaciji

Novela zakona, po kateri računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začela veljati jeseni 2017. Poslanci so jo sprejeli po tem, ko so se v javnosti pojavili številni dvomi o postopkih pri sanaciji bank in dejanski velikosti bančne luknje. Na Banko Slovenije so leteli očitki , da so bili stresni testi narejeni na preveč pesimističnih gospodarskih predpostavkah, ocena vrednosti aktive bank pa ni bila narejena skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar naj bi vodilo v prenizko vrednotenje premoženja bank in s tem v previsok primanjkljaj kapitala bank. Banka Slovenije je razkritje dokumentov o tem do zdaj zavračala.

Revizijo poslovanja Banke Slovenije podpirajo tudi številni razlaščeni vlagatelji bank , saj menijo, da bi jim ugotovitve računskega sodišča lahko koristile v pravdnih odškodninskih postopkih. Nanje sicer še čakajo, saj ministrstvo še pripravlja zakon o sodnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank.

Katičeva podpira preiskavo

AIK s prevzemno namero za Gorenjsko banko

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Nedelja, 27.  januar 2019 2018 Stran: 5

Sta Triglav in Sava Re lahko kos velikanom?

Medij: Delo  Avtorji: Karl Lipnik Teme:  Zavarovalnica Triglav, Sava RE Datum: Četrtek, 17. januar 2019 Stran: 11

Ljubljana - Kljub vsem tveganjem in nesrečam, ali pa prav zaradi njih, je bilo lansko leto za zavarovalnice na splošno uspešno. K temu so prispevali predvsem gospodarska rast in investicijski prihodki. Letos analitiki pričakujejo manj uspešno finančno poslovanje zavarovalnic.

Zanimivo, napovedi kažejo, da bodo zavarovalnice letos zmanjšale investicije, namenjene širitvam na nove trge (prevzeme). Delno zaradi pričakovane zmernejše gospodarske rasti, delno pa tudi zaradi sprememb zakonodaje se bodo bolj osredotočale na osnovno dejavnost ter racionalizacijo stroškov s ciljem krepitve bilančne stabilnosti.

Škode so priložnost za posel

Povprečnemu vlagatelju se zdi zavarovalniški posel mogoče nekoliko čuden. Na poslovanje zavarovalnic namreč vplivajo veliki škodni dogodki, ki lahko močno oklestijo dobičke. Toda prav škode so tudi priložnost, da povečajo posel. Po škodah je namreč lažje prepričati nezavarovane oškodovance, da se zavarujejo, poleg tega pa je lažje zvišati zavarovalne premije. Letu nesreč skoraj po pravilu sledi leto rasti obsega poslovanja.

Konkurenca prehuda za podražitve

Lansko leto zavarovancem in z njimi tudi zavarovalnicam ni prizaneslo. Indeks delnic evropskih zavarovalnic je zdrsnil za desetino. Naravne nesreče so udrihale po vsej zemeljski obli in tudi v Sloveniji je klestila toča, ki je »udarila« tudi obe največji zavarovalniški skupini Zavarovalnico Triglav in Savo Re. Zadnja je utrpela tudi povečano število izplačil škod zaradi nesreč v tujini. Sava Re je sicer lani pričakovala tudi opazno rast premij v pozavarovalnem delu. Zaradi orkanov, ki so leta 2017 prizadeli ZDA in karibske države, je bilo pričakovati podražitev premij v letu 2018, kar pa se zaradi konkurence na trgu ni zgodilo.

Naložbeni portfelji na prepihu

Hidria v vrtincu lastniških sporov

Medij: Primorske novice  Avtorji: Saša Dragoš, Vesna Humar Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 12. januar 2019 Stran: 2

Dva vodilna v Hidrii presenetila z objavo prevzemne namere Hidria v vrtincu lastniških sporov Dva vodilna v skupini podjetij, povezanih z družbo Hidria, Iztok Seljak in Dušan Lapajne, sta objavila namero za prevzem holdinga, ki posredno obvladuje veliko spodnjeidrijsko podjetje. S tem naj bi, kot je napisal Seljak “našo Hidrio” skušala zaščititi pred prevzemom, za katerim, kot kaže, stoji družina Svetlik.

Hidria je za slovenske razmere gospodarski gigant. Ima več kot 2000 zaposlenih in letos pričakuje, da se bo njen dobiček povzpel nad 30 milijonov evrov. Prihodki se približujejo 300 milijonom evrov. Skupino prek družbe H&R obvladujejo štiri družine oziroma posamezniki. Največji vpliv in delež ima družina Svetlik, sledi družina Krapš Rejc. Iztok Seljak in Dušan Lapajne, ki sta objavila namero za prevzem, sta po lastniškem vplivu na tretjem in četrtem mestu. Vpleteni posamezniki imajo poleg lastniških deležev pomembne vodstvene funkcije v skupini.

Trije lastniški krogi

Vse z družbo povezane firme imajo sedež v Ljubljani. Večinski lastnik matične družbe Hidria, ki jo kot glavni direktor vodi Lapajne, je Hidria Holding. Vodijo ga trije direktorji, poleg Seljaka še Gašper in Urška Svetlik. Gre za sina in hčer Edvarda Svetlika. Lastnik holdinga pa je družba H&R, torej podjetje, ki ga Seljak in Lapajne nameravata prevzeti.

Šele pogled med lastnike zadnje družbe, H&R, razkrije osebe, ki dejansko obvladujejo poslovno skupino. Družba ES&G, ki je v lasti Edvarda Svetlika, “očeta” Hidrie in človeka, ki ima po neuradnih podatkih še vedno daleč največji vpliv na poslovanje, in njegove žene Ivice Svetlik, je 40,37-odstotni lastnik družbe H&R. Ostali trije veliki imajo skupaj v lasti 42,71 odstotka. Kot kaže, bi Svetlikovi radi dvignili svoj delež čez polovico, Seljak in Lapajne pa jim to skušata preprečiti.

Delnice kupovali pod ceno in pod mizo?

Bertoncljevi pišejo nov zakon o bančnih razlastitvah

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 09. januar 2019 Stran: 10

Sanacija bank Banko Slovenije bi lahko kmalu pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče - Poravnava ni izključena

Ljubljana - Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja, kot kaže, ne bo »posvojilo« predloga zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ampak pripravlja svoj predlog, je mogoče izvedeti. To nakazujejo tudi odgovori ministrstva, kjer zakon napovedujejo do pomladi.

Vlada oziroma državni zbor že skoraj dve leti zamujata z odpravo neustavnosti, ki jo je jeseni 2016 glede razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic saniranih bank ugotovilo ustavno sodišče. Minister Bertoncelj je med svojimi prednostnimi nalogami napovedal sprejetje zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem omogočil učinkovito pravno varstvo in vložitev odškodninskih tožb, a predloga še ni na obzorju. Kot kaže, tudi zato, ker ministrstvo ne namerava v postopek sprejetja poslati predloga, ki ga je predlagala prejšnja vlada in s katerim niso bili zadovoljni ne oškodovani vlagatelji ne poslanci, ampak pripravlja novo različico zakona.

Do zakona spomladi

Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je predlog zakona, ki sledi odločitvi ustavnega sodišča, ena od prednostnih nalog vlade. Kot pravijo, zaradi kompleksnosti zdaj glede predloga zakona potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje: »Načrtujemo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v državni zbor v letošnjem prvem četrtletju, še pred tem pa bo v skladu z običajno proceduro predložen tudi v obravnavo zainteresirani javnosti.« Po neuradnih informacijah bi se to lahko zgodilo že konec januarja. To pomeni, da bi lahko bil zakon po najbolj optimističnem scenariju v državnem zboru sprejet pred poletjem.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je za zdaj usklajeno, da naj bi postopki potekali le na enem sodišču. Materialne določbe, ki naj bi opredelile pravice in obveznosti, pa so menda še odprte. Spomnimo, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da bi lahko oškodovani vlagatelji vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ki naj bi odškodnine tudi plačala, razen če bi dokazala, da je pri ugotavljanju stanja pred sanacijo bank in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar.

Poravnava je mogoča

V zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov evrov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja, skupaj torej dobrih 960 milijonov evrov. Ker je že zdaj jasno, da utegnejo biti odškodninski postopki dolgotrajni in dragi, se tako mali kot večji razlaščenci že nekaj časa zavzemajo za poravnavo.

Mali delničarji pri tem predlagajo ločitev dobro poučenih vlagateljev (poenostavljeno tistih, ki profesionalno delujejo na finančnimi trgi) in nepoučenih vlagateljev. 

V ospredju bodo predvsem zavarovalnice

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Družba Ljubljanica objavila prevzemno namero za Namo

Medij: Dnevnik  Avtorji: Živa Rokavec, STA Doseg: 253.706 Tema:  Nama, Zavarovalnica Triglav, Kompas shop  Datum: Petek, 04. januar 2019  Ura spletne objave: 18.28 Vir spletne objave: TUKAJ  

Družba Ljubljanica je danes objavila prevzemno namero za odkup delnic trgovskega podjetja Nama. Koliko bodo ponudili za odkup delnic, bo družba objavila v najmanj desetih oziroma največ tridesetih dneh po objavi namere.

Trgovsko podjetje Nama, ki je najbolj prepoznavno po svoji ljubljanski veleblagovnici med Tomšičevo, Cankarjevo in Slovensko cesto, želi prevzeti družba Ljubljanica. Družba je namreč danes objavila prevzemno namero za odkup vseh delnic Name, o nameri pa so že obvestili tudi republiški agenciji za trg vrednostnih papirjev in za varstvo konkurence ter upravo in predstavnike delavcev Name. Zapisali so, da bodo prevzemno ponudbo objavili v desetih do tridesetih dneh.

Neuspešni poskusi prodaje

Družba Ljubljanica, ki ima sedež na Dunajski cesti, je v 100-odstotni lasti Trigala, ki je skupno podjetje Zavarovalnice Triglav in nemške družbe KGAL za upravljanje naložb. Zavarovalnica Triglav je hkrati tudi eden od lastnikov Name.

Največji lastniki – poleg omenjene zavarovalnice so to še Adriatic Slovenica in Triglav skladi – so Namo v letih 2016 in 2017 že poskušali prodati, a bili pri tem neuspešni, saj niso prejeli nobene zavezujoče ponudbe za nakup. Trgovska družba Kompas Shop je sicer spomladi 2017 objavila prevzemno ponudbo. Za delnico je Kompas Shop takrat ponudil 20 evrov v denarju, a je ponudbo sprejel manj kot odstotek delničarjev ljubljanske veleblagovnice. Ti so bili skupaj imetniki 8576 delnic Name, kar je bilo zgolj 0,899 odstotka vseh delnic trgovskega podjetja.

Lastniška premetavanja v TKI

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 03. januar 2019  Splet: 09.29 Vir: TUKAJ

Čeprav je po spodleteli dokapitalizaciji menedžment Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) prek povezanih oseb objavil prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic hrastniške družbe, predsednik upravnega odbora Marjan Dovč pravi, da načrtov o pridobivanju svežega kapitala niso opustili.

Nekaj lastnikov Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik (TKI) ima očitno močno željo konslidirati lastništvo ene uspešnejših zasavskih družb. Najprej so pripravili teren za dokapitalizacijo, jo na avgustovski skupščini potrdili, a se je nato zapletlo.

Za Kapitalsko družbo (Kad) in državno družbo DSU, ki imata v lasti okoli 12 odstotkov delnic TKI, so bili načrti o znižanju, nato po povečanju osnovnega kapitala nesprejemljivi. Državna lastnika sta dokapitalizaciji nasprotovala, vendar bi v njej, da bi se izognila slabšim scenarijem, verjetno sodelovala, saj bi se v nasprotnem primeru njun lastniški delež v TKI znižal.

Napovedi, da bodo na sprejete skupščinske sklepe vložili izpodbojno tožbo, so v Kadu uresničili: »Ker menimo, da so sprejeti sklepi skupščine o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in o povečanju osnovnega kapitala nezakoniti, smo pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložili izpodbojno tožbo, o kateri sodišče še ni sprejelo odločitve.« Na Kadu so se pritožili tudi zoper sklep sodišča o vpisu spremembe osnovnega kapitala in sprememb statuta.

Načrtovana dokapitalizacija je sicer predvidevala tri kroge. V prvem so lahko sodelovali vsi obstoječi delničarji v sorazmernem lastniškem deležu. To pomeni, da bi številni delničarji lahko vplačali 30 odstotkov novoizdanih delnic, medtem ko jih približno 70 odstotkov obvladuje menedžment družbe. V drugem in tretjem krogu pa bi pri dokapitalizaciji lahko sodelovali le vnaprej izbrani družbi AGM Nemec in Nanotehna plus. Slednja je imela pred odločanjem o dokapitalizaciji kot druga največja delničarka v lasti slabo tretjino delnic TKI, v zadnjem času pa je lastništvo zvišala na več kot polovico. Največja lastnika Nanotehne sta sicer predsednik upravnega odbora TKI Marjan Dovč in glavni izvršni direktor Branko Majes. Druga izbrana družba AGM Nemec pa je gradbeno podjetje, ki po pojasnilih Dovča s TKI Hrastnik sodeluje že vrsto let. Izbiro je Dovč utemeljil s tem, da sta bili pri dokapitalizaciji pripravljeni sodelovati le ti dve družbi.

Uspešen zaključek dokapitalizacije bi ne nazadnje pomenil, da bi Nanotehna Plus in AGM Nemec novoizdane delnice pridobila razmeroma ugodno. V prvem koraku bi se kapital TKI znižal s 4,55 na 2,18 milijona evrov, vrednost kosovnih delnic pa s 4,17 na dva evra. V drugem koraku je bila predvidena dokapitalizacija po dva evra za novoizdano delnico v skupni višini 817.000 evrov, s čimer bi se osnovni kapital zvišal na tri milijone evrov. Na skupščini je pooblaščenec DSU opozoril, da je emisijska vrednost ene delnice v višini dveh evrov bistveno prenizka. Knjigovodska vrednost delnice trenutno znaša 9,62 evra.

Delničarji želeli izstopiti iz lastništva

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.