Mediji o malih delničarjih

Razlaščenim vlagateljem v bančni sanaciji odškodnine do marca 2022

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija bank Datum: Ponedeljek, 21. december 2021 

Ljubljana, 20. decembra (STA) - Državno odvetništvo mora dosojene odškodnine razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice bank iz časa sanacije bank leta 2013 izplačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), to je do 14. marca 2022, so za STA pojasnili na državnem odvetništvu.

Sodba ESČP iz septembra letos, s katero je sodišče presodilo, da razlaščeni vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, je dokončna postala 14. decembra.

ESPČ je odločilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so septembra pojasnili v državnem odvetništvu.

ESČP je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo po 3000 evrov, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov. Pritožnica Milena Logar medtem ni zahtevala zadoščenja za to škodo. Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov, en pritožnik tega ni zahteval.

Država mora po sodbi ESČP sicer uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene, ukrepe pa mora sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki.

Ker se vse od bančne sanacije konec leta 2013 ni našlo ustrezne rešitve, je Banka Slovenije za rešitev odprtih vprašanj angažirala neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je kot najbolj primerno rešitev videla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država.

 

Več...

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek , 13. december 2021 Stran: 3

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic Ukinjanje registrskih računov KDD bo naložbe z novim letom prenesel v last Kapitalske družbe Nekateri zanje sploh ne vedo Maja Grgič Okoli 50.000 delničarjev ima le še tri tedne časa, da iz namenskega računa pri Klirinško depotni družbe (KDD) prevzamejo svoje vrednostne papirje in si s tem zagotovijo uživanje vseh pravic iz te naložbe. Z novim letom bodo namreč njihove delnice prešle v last Kapitalske družbe (Kad), kar pomeni, da bodo nepovratno izgubili ne le donose, temveč tudi delnice.

Zakon o nematerializiranih papirjih je namreč pred petimi leti ukinil tako imenovane registrske račune pri KDD, na katerih je svoje delnice brezplačno hranilo okoli 100.000 delničarjev. A le približno polovica jih je naložbe preneslo na plačljive trgovalne račune pri borznih posrednikih ali bankah, preostale je KDD nato prenesel na skupni namenski sklad za prenos na Kad, in če jih upravičenci do konca leta ne bodo zahtevali, bodo delnice pristale v lasti Kada oziroma kasneje demografskega sklada.

Na KDD pojasnjujejo, da ima po zadnjih podatkih na namenskem računu delnice še okoli 50.000 upravičencev, skupna ocenjena vrednost pripadajočih vrednostnih papirjev pa znaša kar 14 milijonov evrov. Na KDD posameznih primerov ne morejo izpostavljati, ugotavljajo pa, da morda nekoliko presenetljivo v vseh segmentih prevladujejo borzni vrednostni papirji. »Pozabil« skoraj 90.000 evrov Večinoma gre za delničarje iz časa lastninjenja slovenskih podjetij. Po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev so bilo v začetku oktobra kar 4103 takšni delničarji v Zavarovalnici Triglav, njihov delež pa je bil vreden okoli 1,5 milijona evrov. V primeru Krke naj bi bilo takšnih lastnikov 294, skupna vrednost naložbe pa kar 3,3 milijona evrov. Največji takšen imetnik ima po podatkih združenja kar 790 delnic Krke, kar pomeni, da bi lahko konkretni delničar ostal brez več kot 92.000 evrov. V Petrolu je takšnih delničarjev 574, vrednost njihovih delnic pa okoli 1,2 milijona evrov. In kako lastniki te delnice sploh lahko dobijo, preden te pristanejo na Kadu? Upravičenec uveljavi svojo pravico tako, da na KDD najpozneje 31. decembra letos vloži zahtevo za prenos vrednostnih papirjev na račun pri članu KDD, torej borznoposredniški družbi ali banki. Kot pojasnjujejo na KDD, mora biti upravičenec na zanesljiv način identificiran (overjen podpis na zahtevi ali enakovreden način identifikacije, kot je predložitev kopije osebnega dokumenta), najpreprosteje pa je, če to zanj opravi član KDD, kjer imetnik odpre račun vrednostnih papirjev.

Kako je torej mogoče, da posameznikom ni mar za več deset tisoč evrov vredne tržne naložbe, ki prinašajo dividende, zlahka pa jih je mogoče tudi prodati? »Glede na obsežnost obveščanja upravičencev v preteklih letih menimo, da gre v večini primerov 'zapuščenih' vrednostnih papirjev za zavestno odločitev upravičenca, da ukvarjanje s to zadevo - tako časovno kot stroškovno - ne opravičuje pričakovane koristi. Objektivni razlogi za pozno urejanje, kot je na primer trajanje zapuščinskega postopka, so po naši oceni v precejšnji manjšini,« pojasnjujejo na KDD. 

Splet različnih vzrokov

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič meni, da je vzrokov, da se toliko delničarjev ne pobriga za svoje delnice, več. Eden je, da gre v pomembnem delu za delnice v družbah s skoncentriranim lastništvom, kjer večinski lastnik preprosto ni zainteresiran za odkup teh deležev in jih torej nimajo komu prodati.

Drugi vzrok je po Stankovičevih besedah tudi nizka vrednost teh delnic, ki je marsikje manjša, kot bi lastnika stali stroški prenosa na njegov trgovalni račun. Analiza kapitalskega trga pri nas, ki sta ga po naročilu evropske komisije opravili družbi Pricewaterhouse-Coopers (PWC) in BTA Consultings, ugotavlja, da so stroški lastništva finančnih instrumentov in njihovih transakcij pri nas bistveno višji kot v primerljivih državah. Stankovič se strinja, da je to težava in da je to povezano s premajhno konkurenco na tem področju pri nas, saj imamo le še pet tovrstnih ponudnikov. Spomnimo, da je zakonodajalec ob ukinjanju registrskih računov stroške vodenja trgovalnih računov sicer omejil, a je ustavno sodišče to nato razveljavilo, kar pomeni, da se cene gibljejo povsem prosto.

Tretji vzrok so, kot pravi Stankovič, nedokončani postopki dedovanja, saj se šele v zadnjih letih avtomatično preverja, ali je imel pokojnik tudi kakšne vrednostne papirje.

V MDS bodo zato Kadu predlagali, da v primerih, kjer so dedni postopki še v teku, delnic ne bi prenesli. Prav tako bodo predlagali še en poziv svojcem, ki morebiti sploh ne vedo, da so podedovali delnice. Stankovič dodaja, da se soočajo tudi s primeri, ko lastniki preprosto nočejo prevzeti delnic ali pripadajočih dividend oziroma kupnine, čeprav ne navedejo razloga za to. Stankovič ugiba, da je to lahko povezano tudi z nezaupanjem v trg kapitala, kar je pri nas zaradi nekaterih slabih izkušenj v preteklosti še vedno zelo prisotno.

Več...

Robert Golob: O upravi družbe Gen-I bo odločalo sodišče

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Elektro distribucija Datum: Petek, 17. november 2021 Stran: 10

Skupščina Gen-I danes spet ni bila uspešna pri imenovanju nove uprave družbe, saj se družbeniki niso uspeli uskladiti, je sporočil predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki se mu danes izteka mandat. O novi upravi bo tako odločalo sodišče, do odločitve sodišča pa se bodo družbeniki še poskušali dogovoriti o novi upravi.

»Nove uprave nimamo, o njej bo odločalo sodišče. Družbeniki so sicer izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore in tudi v podjetju pričakujemo, da se bodo v prihodnjih dneh še pogovarjali,« je v izjavi za javnost v Ljubljani dejal Golob.

Golob odločitev sodišča pričakuje v tednu ali dveh, poudarja pa, da je sodne prakse na tem področju malo, v primeru Gen-I, kjer gre za veččlansko upravo, pa je zadeva še bolj kompleksna. »To bo zanimiv sodni precedens,« je ocenil.

Golob je prejšnji teden ostal brez soglasja za nov mandat na čelu Gen-I, ki ima dva lastnika: 50 odstotkov je v lasti Gen Energije, 50 odstotkov pa v lasti družbe Gen-EL. O imenovanju uprave odloča skupščina soglasno, v nasprotnem primeru predlog ni sprejet.

To se je prejšnji teden že zgodilo. Nadzorniki Gen Energije so poslovodstvu družbe z Martinom Novšakom na čelu naložili, naj na skupščini za predsednika in člana uprave predlaga Jureta Sokliča in Davorina Dimiča. Ker se Gen-EL s predlogom Gen Energije ni strinjal, kandidata nista dobila podpore.

Več...

Odletel tudi Boris Sovič, Elektro Maribor začasno vodi Jože Hebar iz kroga NSi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Selan, Matija Stepišnik, Večer Teme: Elektro distribucija Datum: Četrtek, 11. november 2021 Stran: 10

Boris Sovič ni več predsednik uprave Elektra Maribor. Nekdanjega mariborskega župana iz vrst SD, ki je družbo vodil vse od marca leta 2012, zadnji mandat na čelu družbe pa začel pred letom in pol, je pozno popoldne razrešil nadzorni svet družbe, za njegovo razrešitev so po neuradnih informacijah glasovali štirje nadzorniki, dva sta bila proti. Razrešitev predsednika uprave sicer naj ne bi bila na dnevnem redu seje. Sovič je informacijo o razrešitvi potrdil, za komentarje pa ni bil dosegljiv. Do zaključka redakcije iz družbe tudi niso poslali nobenega uradnega obvestila o razrešitvi.

Vodenje družbe je trenutno prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar iz kroga NSi. Hebar je v javnosti poznan kot direktor podjetja Kapsch Slovenija, ki se je pred nekaj leti na Darsovem razpisu neuspešno potegovalo za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja na slovenskih avtocestah. Trenutno ima svoj s.p., je tudi polovični lastnik mariborskega podjetja Sine, ki je lani ustvarilo nekaj več kot 24 tisoč evrov prihodkov.

Nadzorni svet naj bi Soviča razrešil iz krivdnih razlogov, očitali naj bi mu preplačilo male hidroelektrarne na območju Podvelke in prepočasno izdajanje dovoljenj za priključitev malih sončnih elektrarn na omrežje. Hidroelektrarno Podvelka, ki jo je za 1,8 milijona evrov kupilo hčerinsko podjetje Elektra Maribor Oven Elektro Maribor, naj bi preplačali za kar 600 tisoč evrov, saj naj bi vrednost elektrarne ob postavitvi znašala 1,2 milijona evrov. Sovič je sicer očitke o preplačilu zavrnil že v sredo: »So primeri, ko je tržna vrednost nižja od investicijske, vendar ta ni takšen. Na pričakovanem donosu zasnovana ocenjena tržna vrednost omenjene elektrarne je krepko višja od obeh vrednosti v gornji navedbi. Družba OVEN je za hidroelektrarno na podlagi pridobljene cenitve ponudila ceno, ki je zanjo sprejemljiva spričo pričakovanih donosov. Končna vrednost nakupa je tudi precej nižja od cenitve tržne vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo in sodni cenilec za gradbeništvo. O investiciji je bil sproti obveščen tudi nadzorni svet Elektra Maribor,« piše na spletni strani Elektra Maribor.

O načrtih za zamenjavo Soviča se je začelo špekulirati že avgusta, ko je skupščina delničarjev odpoklicala takratna člana nadzornega sveta Alojza Kovšeta in Jožeta Golobiča, namesto njiju pa kot predstavnika kapitala imenovala Jožeta Hebarja in Draga Štefeta.

Več...

Ribiča razrešili, da bi se znebili Goloba

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Elektro distribucija Datum: Torek, 9. november 2021 Stran: 10

Razrešitev dolgoletnega direktorja Elektra Ljubljana Andreja Ribiča je, kot kaže, uvod v politično čistko, s katero želi vladajoča politika nastaviti svoje ljudi v največjega slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I in s tem prevzeti vpliv v posavskem delu domače energetike.

Odziv Andreja Ribiča na petkovo krivdno razrešitev z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana je sprožil vrsto odzivov v domači politiki. Odzvala sta se tako opozicija kot del vladajoče koalicije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec očitke, da stoji za Ribičevo razrešitvijo, zanika. »Kot minister za infrastrukturo nimam nobene možnosti vplivanja na kadrovanje v državnih podjetjih. Na ministrstvu skrbimo za zakonodajo, za kadrovanje pa so pristojne druge institucije. Ne vem, kako so nastale te obtožbe,« se je odzval Vrtovec. Minister ni želel komentirati niti vprašanja, kako kot politik gleda na to, da je generalni sekretar SDS Borut Dolanc 18. oktobra letos povabil Andreja Ribiča v državni zbor in mu v pisarni poslanca SDS Danijela Krivca ponudil sporazum o predčasnem odhodu z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana. »Tega primera ne poznam. Videl sem ga po televiziji. Če bi poznal vsebino, bi jo lahko komentiral,« je odgovoril minister.

Od Dolanca so se, kot kaže, distancirali tudi v SDS. »Kot veste, generalni sekretarji strank nimajo zakonsko opredeljenih pravic imenovanja kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oziroma zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe. Pristojnosti za to imajo zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb. Iz tega razloga so kakršne koli špekulacije o vsebini zasebnih pogovorov irelevantne in brez teže,« so poudarili v SDS. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako neki je lahko pogovor, ki ga generalni sekretar stranke opravi v pisarni vodje poslanske skupine z direktorjem nekega podjetja, kjer mu ponudi prekinitev pogodbe, zaseben.

Je glavna tarča Robert Golob?

Medtem ko politiki vladajoče koalicije zavračajo odgovornost za Ribičevo razrešitev, pa je ta prepričan, da je bila ta uvod v kadrovski cunami, s katerim želi vladajoča koalicija nastaviti svoje ljudi v slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I. Slednjega od leta 2006 vodi Robert Golob, ki mu vladajoča koalicija ni naklonjena, mandat pa mu poteče 17. novembra.

Elektro Ljubljana ima namreč pomembno vlogo na skupščini Gen-I pri odločanju o imenovanju direktorja, zato je Ribič prepričan, da so ga krivdno odstavili zato, da bi mu odvzeli glasovalne pravice pri odločanju o novem mandatu Roberta Goloba na čelu Gen I. Tudi pri tem je Ribič uprl prst v ministra Vrtovca.

Pojasnimo: Gen-I je v polovični lasti Gen energije in polovični lasti družbe Gen-El. Slednja je v polovični lasti Gen-I, po četrtino pa imata v lasti Elektro Ljubljana in Gen energija. Po družbeniški pogodbi Gen-I se o novem predsedniku uprave družbe odloča na skupščini, pri čemer pa se morata o kandidatu strinjati oba družbenika, torej tako Gen energija, ki ga vodi Martin Novšak, kot tudi direktorica Gen-El Martina Pohar. Slednja mora za to dobiti tudi soglasje svojega nadzornega sveta, kjer pa ima Elektro Ljubljana svojega predstavnika.

Golob je doslej imel podporo svojih lastnikov, kar pa bi se lahko spremenilo, saj so se spremenila politična razmerja. Natančneje, nadzorni svet Gen energije vodi član SDS Cvetko Sršen, neuradno pa nadzorni svet obvladujeta NSi in SMC. Nadzorniki Gen energije so o Golobovi usodi odločali danes; po naših informacijah so pozno zvečer sklenili, da Novšaku ne dajo soglasja za imenovanje Goloba za nov mandat. Skupščina Gen-I bo po naših informacijah o tem dokončno odločala jutri. Pričakovati je, da bo jutri o novem predsedniku Gen-I odločal tudi nadzorni svet Gen-El. V njem sedijo predsednika uprave Elektra Ljubljana in Gen Energije, torej Andrej Ribič in Martin Novšak, in še dva zaposlena v Gen-I.

Ribič: Razloge za moj odpoklic skušajo zlorabiti

Andrej Ribič trdi, da za njegovo razrešitev ni bilo nobenih razlogov, kar namerava dokazati tudi na sodišču. »Takoj ko bom dobil odločbo o krivdni razrešitvi, bom na sklep nadzornega sveta Elektra Energije vložil izpodbojno tožbo na sodišču,« je poudaril. Da je bila razrešitev politična, po njegovem nazorno nakazuje tudi dejstvo, da se je v njegovo razrešitev že pred tedni vpletel generalni sekretar SDS Borut Dolanc.

»Zapis nadzornega sveta, da odloča o moji krivdni razrešitvi, hkrati pa mi ponuja sporazum o predčasnem odhodu, je kontradiktoren in za nadzornike tudi kazniv. Če sem kriv, bi me morali brez pogajanj razrešiti takoj,« je med drugim poudaril Ribič. Na vprašanje, kaj so mu v krivdni razrešitvi očitali nadzorniki Elektra Ljubljana, je Ribič danes poudaril, da tega (še) ne ve, saj mu nadzorniki odločbe še niso vročili.

Ribič pravi, da so se pritiski nanj začeli letos spomladi, ko se je kot direktor Elektra Ljubljana uprl, da bi družbi Gen energija prodal 25-odstotni delež Elektra Ljubljana v družbi Gen-El. Pogodba med družbeniki Gen-El je Gen energiji, ki jo vodi Martin Novšak, do konca letošnjega junija namreč omogočala, da kupi delež Elektra Ljubljana v Gen-El (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH. SDH, ki ga je takrat že vodil Janez Žlak, ki ga je imenovala SDS, je Gen energiji podelil soglasje in ta je konec junija unovčila opcijo.

A v Elektru Ljubljana so menili, da regulatorna zahteva ni izpolnjena in da je cena, ki jo ponuja Gen energija, za več milijonov evrov nižja od dejanske tržne vrednosti, zato so zavrnili ponudbo Gen energije in podjetju vrnili kupnino. Gen energija je kasneje kupnino še enkrat nakazala Elektru Ljubljana, Ribič pa je sprožil sodni spor, ki še traja.

»Elektro Ljubljana je delničarska družba. Ker je vrednost naše naložbe v družbi Gen-El bistveno večja, kot nam je ponujala opcija, sem uporabil vsa sredstva, da bi zavaroval našo družbo in s tem tudi premoženje malih delničarjev,« je poudaril Ribič.

Ribič je prepričan, da bi moral Elektro Ljubljana za svoj delež v družbi Gen-El dobiti najmanj nadomestilo, ki predstavlja njegovo realno tržno vrednost. S tem namenom je naročil tudi cenitvi deleža v Gen-El na konec leta 2020 in na dan 30. junija 2021. Obe potrjujeta, da zneski, ki jih je neformalno ponujal Gen, niso ustrezni, trdi Ribič. Med drugim je Ribič navedel, da je pritiske nanj izvajala tudi uslužbenka Slovenskega državnega holdinga Vanessa Grmek.

SDH: Ribič zavaja javnost

Na dogajanje so se odzvali tudi v SDH. Kot so zapisali v izjavi za javnost, Ribič enostransko, zavajajoče in poenostavljeno javnosti predstavlja zapletene večstranske civilnopravne in korporacijske odnose. Ob tem so opozorili, da je Ribič že leta 2018 sklenil pogodbo, s katero je opcijo do nakupa deleža Elektra Ljubljana v Gen-El pridobila družba Gen. »Vsi ti pravni posli so določali način uveljavitve opcijskih upravičenj in tudi ceno; odobrili so jih tudi pristojni organi družbe Elektro Ljubljana,« so med drugim zapisali v SDH. Gen energija je dogovorjeno opcijo do nakupa junija 2021 uveljavila, vendar je Elektro Ljubljana kasneje v zvezi s tem sprožil sodni postopek. Še več, isti delež, za katerega je opcijo uveljavila Gen energija, je Elektro Ljubljana ponudil trgu, med drugim navajajo v SDH, kjer zanikajo tudi Ribičeve navedbe o pritiskih za njegovo zamenjavo.

 

Več...

Skupina Telekom Slovenije v devetih mesecih s tretjino višjim dobičkom

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. november 2021 Vir: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 486,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček skupine se je zvišal za 31 odstotkov na 35,9 milijona evrov, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa bi bil dobiček višji za 36 odstotkov, so danes sporočili iz družbe.

Dobiček iz poslovanja skupine Telekom je v devetmesečju dosegel 47,5 milijona evrov oz. 18 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v lanskem letu pa bi bil ta za 39 odstotkov višji.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni skupine dosegel 174 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej (ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa devet odstotkov več). EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35,7-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Prihodki od prodaje matične družbe so se medtem v prvih devetih mesecih letos znižali za odstotek na 435,5 milijona evrov, dobiček iz poslovanja je bil za osem odstotkov nižji in je znašal slabih 34 milijonov evrov, EBITDA pa je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je okrepil za 27 odstotkov na 35,8 milijona evrov.

»Skupina Telekom Slovenije je še naprej finančno stabilna, ob tem pa glede na razmere na trgu svoje poslovne aktivnosti prilagaja spremenjenim okoliščinam ter skrbno spremlja in ocenjuje tveganja na področju dobavnih verig, kreditnega tveganja, delovanja sistemov in dobičkonosnosti posameznih storitev ter sprejema ustrezne ukrepe,« je v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisala uprava Telekoma Slovenije s Cvetkom Sršenom na čelu.

Z devetmesečnim poslovanjem se je v sredo seznanil nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je podal tudi soglasje k imenovanju Tomaža Seljaka za glavnega izvršnega direktorja družbe IPKO Telecommunications, in sicer za mandatno obdobje dveh let, ki začne teči danes.

 

Več...

Pretresi v državni energetiki: se lahko stolček zatrese tudi Robertu Golobu?

Medij: N1  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Elektro Ljubljana, GEN-I, GEN Datum: Sreda, 03. november 2021 VIR: Tukaj

Nadzorniki Elektra Ljubljane so se danes popoldne sestali na seji. Predsednika uprave Andreja Ribiča niso razrešili, bo pa nova seja nadzornega sveta v kratkem, so nam povedali v Elektru Ljubljana. Za zdaj ni jasno, ali mu bodo novi nadzorniki vendarle pustili dokončati mandat, ki se mu izteče marca. Teden dni pred skupščino Gen-I prav tako ostaja odprto vprašanje, ali lahko še nerazčiščena zgodba o domnevnem prikrivanju začetka prodaje lastniškega deleža Gen-I zamaje tudi stolček Roberta Goloba.

Kadrovske in lastniške spremembe tresejo državno energetiko, oziroma predvsem njen posavski steber: podjetja okrog trgovca z električno energijo Gen-I, ki letno ustvari 2,2 milijarde evrov prihodkov in skupaj s pridruženo Elektro energijo z elektriko oskrbuje 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Na prepihu dobra tretjina lastništva

V SDH, ki ga vodi Janez Žlak, so lani decembra zapisali, da gre skupina Gen v “korporativno občutljivo obdobje, zaradi mogočih lastniških prestrukturiranj znotraj skupine in novih prevzemov”.

Gen-I je imela namreč v strateškem načrtu za letošnje leto prodajo 50-odstotnega deleža v Gen-EL, prek katerega je 25-odstotna lastnica same sebe (kot izhaja iz spodnje grafike, je največja lastnica Gen energija z 62,5 odstotka, dodatnih 12,5 odstotka Gen-I je v lasti Elektra Ljubljane).

Prav tako je bila konec lanskega leta nejasna usoda 25-odstotnega lastniškega deleža Elektra Ljubljana v Gen-EL (ki pomeni 12,5 odstotka Gen-I). Ljubljanski distributer je imel v družbeniški pogodbi zapisano, da lahko Gen energija do sredine letošnjega leta odkupi njegov delež v Gen-EL (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH.

Foto : N1/Uroš Kokol

Dve potencialno sporni pogodbi

Skoraj leto dni kasneje je lastniška struktura še enaka. Glavno besedo v podjetju ima torej Gen Energija, ki jo vodi Martin Novšak in je v celoti v državni lasti. Novšak pa za najpomembnejše odločitve potrebuje soglasje Elektra Ljubljane, ki ga vodi Andrej Ribič, in Gen-I, ki ga vodi Robert Golob.

Čeprav se lastništvo ni spremenilo, pa zdaj že drugič letos v javnost curljajo novice o napetostih med lastniki Gen-I in upravljavci državnega premoženja. Verjetno ni nepomembno, da tokrat na dan prihajajo tik pred skupščino Gen-I, ki bo prihodnji teden in na kateri bo uprava z Golobom na čelu iskala nov mandat.

Za kaj gre? Televizija Planet TV je prejšnji teden poročala, da sta upravi Gen-I in Elektro Ljubljana maja letos sklenili medsebojno pogodbo za skupno prodajo 75 odstotkov Gen-EL, ki je polovična lastnica Gen-I (prodajajo torej 37,5 odstotka lastništva). Avgusta pa sta podjetji sklenili še pogodbo s svetovalno hišo KPMG.

Ta v prvi fazi, ki naj bi potekala do 12. novembra, predvideva iskanje potencialnih kupcev. Za to fazo bo Gen-I KPMG plačala 60 tisoč evrov, Elektro Ljubljana pa 30 tisoč evrov, so nam povedali v podjetjih.

Ko bo konec prve faze, lahko podjetji pogodbo s KPMG prekineta ali pa odobrita prehod v drugo fazo dogovora, ki predvideva prodajo samih deležev. Za to bi svetovalna hiša dobila med 300 tisoč in 420 tisoč evrov provizije.

Gen-I: Gre za konstrukt

Problem je, da naj bi upravi vse to storili, brez da bi njuni nadzorniki (Gen energija kot največja družbenica Gen-I ter nadzorniki Elektra Ljubljane, ki jih imenuje vlada), upravljavec državnega premoženja SDH, ministrstvo za infrastrukturo Jerneja Vrtovca vedeli za to.

V Gen-I so medijske objave označili za neresnične in celo zgodbo za konstrukt. Pravijo, da so posamezne faze postopkov nameravane prodaje deleža “večkrat predstavili ključnim odločevalcem”, to je družbenikom in njihovim organom. “Tudi v Poslovnem načrtu za leto 2022, ki smo ga posredovali upravi GEN energije in SDH v začetku septembra letos, je prodaja te naložbe jasno in natančno opredeljena. Po našem vedenju uprava SDH na to temo ni imela nobenih zadržkov niti vprašanj.”

In dodajajo, da sami deleža ne bi mogli prodati: “Uprava za prodajo deleža potrebuje potrditev in soglasje ostalih družbenikov Gen-EL, soglasje skupščine Gen-I, soglasje nadzornega sveta Gen energije ter uprave SDH. Vse to potrjuje, da brez soglasja države, lastniške strukture Gen-I ni mogoče privatizirati in so pretekle objave nekateri medijev neresnične.”

Testiranje trga ali kaj več?

Več...

Dulux: Jubu bosta omogočena avtonomnost in samostojna rast

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 29. oktober 2021 

Slovenskemu proizvajalcu barv Jub bosta pod okriljem skupine DuluxGroup omogočena avtonomnost in samostojna rast, hkrati pa bodo novi lastniki v Jubu ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene ter naprej razvijali njegove priznane znamke, so sporočili iz Duluxa. DuluxGroup bo za 99,8-odstotni delež v Jubu odštel 194,5 milijona evrov.

Avstralska družba DuluxGroup, ki sodi pod okrilje skupine Nippon Paint Group, je zavezujočo pogodbo o nakupu poslovnega deleža skupine Jub podpisala v četrtek. Kot so sporočili iz družbe, je podpis pogodbe rezultat konstruktivnih pogajanj med predsednikom uprave družbe Jub Sašom Kokaljem in predstavniki skupine DuluxGroup tekom formalnega postopka prodaje skupine Jub.

V DuluxGroup so ob tem poudarili, da je zaključek transakcije odvisen od sprejetja uradnih sklepov s strani lastnikov in odobritve ustreznih regulatorjev. V skupini Nippon Paint pa ocenjujejo, da bo prenos delnic zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, je razvidno iz objave na spletni strani skupine Nippon Paint Holding.

"Pod okriljem skupine DuluxGroup bosta Jubu omogočena avtonomnost in samostojna rast, hkrati pa bo izkoriščal prednosti dostopa do svetovnega trga, tehnologij, zmogljivosti in obsežnih kapitalskih virov skupine Nippon Paint Group," so zagotovili.

Po nakupu bodo ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene v skupini Jub, ki bodo vodili nadaljnjo rast podjetja. Obenem bodo ohranili in naprej razvijali priznane Jubove blagovne znamke.

Jub bo znotraj skupine DuluxGroup postal center za srednjo in vzhodno Evropo za dekorativne barve, premaze in fasadne sisteme ter platforma skupine DuluxGroup za nadaljnjo širitev v povezane kategorije izdelkov.

Kot so izpostavili kupci, bo lahko Jub s pomočjo DuluxGroup okrepil upravljanje maloprodajnih kanalov in distribucijsko mrežo za poslovne kupce. Prav tako bo lahko prek svoje distribucijske mreže nudil izdelke in blagovne znamke skupin DuluxGroup in Nippon Paint Group v kategorijah izven segmenta dekorativnih barv.

"Skupina Jub bo s svojo impresivno inovacijsko zmogljivostjo postala dragocen del globalne raziskovalno-razvojne skupnosti Nippon Paint Group, ki šteje 3000 članov, v kateri si partnerska podjetja delijo tehnično strokovno znanje in spoznanja, hkrati pa ohranjajo popolno avtonomijo pri raziskavah in razvoju," so zapisali.

Japonska multinacionalka Nippon Paint Group je četrti največji proizvajalec barv na svetu in največji v Aziji. Avstralsko skupino DuluxGroup je prevzela leta 2019. DuluxGroup je znotraj azijske multinacionalke odgovoren za širitev skupine na evropske in druge zahodne trge dekorativnih barv. Nippon Paint Group je pred kratkim dosegel dogovor o nakupu vodilnega francoskega podjetja v segmentu dekorativnih barv Cromology, s čimer si je zagotovil pomembno platformo za rast v zahodni Evropi, so sporočili.

"Verjamemo, da bo Jub s podporo četrtega največjega proizvajalca barv na svetu še naprej gradil svoj vodilni položaj na regionalnem trgu ter krepil svojo inovativnost, portfelj izdelkov in geografski doseg. Po objavi dogovora skupine DuluxGroup za nakup družbe Cromology, vodilnega podjetja za premaze v Franciji, Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Maroku prejšnji teden, lahko tudi Jub igra pomembno vlogo pri prihodnji širitvi naše prisotnosti na zahodnoevropskih trgih," je prepričan predsednik in glavni izvršni direktor skupine DuluxGroup Patrick Houlihah.

Skupina Jub je ob koncu leta 2020 zaposlovala 775 ljudi. Lani je realizirala za 115,3 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dva milijona evrov oziroma 1,8 odstotka več kot v letu 2019. Čisti dobiček skupine je lani znašal dobrih 10,75 milijona evrov, leto prej pa 6,5 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa.

Skupina je bila v preteklem letu sestavljena iz obvladujoče družbe Jub kemična industrija in 13 odvisnih družb. Imela je pet lastnih in 10 "uslužnostnih" proizvodnih lokacij, od koder je prodajala na 40 trgov v Evropi in svetu.

 

Več...

V Intereuropi se sinergije še ne vidijo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, Intereuropa  Datum: Četrtek, 28. oktober 2021  Stran: 10

Medtem ko mariborska Pošta Slovenije krepi kapitalski in upravljalski vpliv v koprski Intereuropi, je med zaposlenimi v Kopru znova završalo zaradi načrtovanih novih prezaposlitev delavcev iz Intereurope na Pošto Slovenija.

Združevanje koprske Intereurope in Pošte Slovenije bi lahko označili za enega večjih domačih poslovnih projektov zadnjih let. Začelo se je pred dvema letoma, ko je Pošta postala lastnica dobrih 70 odstotkov Intereurope, zatem pa svoj delež stalno povečevala, danes je že 86,45-odstoten. Ob tem Intereurope ne obvladuje le kapitalsko, temveč tudi upravljalsko; v nadzornem svetu Intereurope bodo kmalu sedeli štirje predstavniki mariborske Pošte z začasnim generalnim direktorjem Pošte in članom SDS Tomažem Kokotom na čelu.

Medtem ko Pošta povečuje svoj delež v logistu, pa njegovi zaposleni nasprotujejo projektu združevanja skupnih služb, kot si ga je zamislila uprava Pošte pod Kokotovo taktirko. Menijo namreč, da iskanje sinergij ne prinaša pričakovanih učinkov, dvomijo tudi o finančnih prihrankih iz načrtovanih sinergij.

Delavci Intereurope: Strah nas je, da se bomo (znova) potopili

Med zaposlenimi v Intereuropi je znova završalo te dni zaradi načrtovanih novih prenosov oziroma prezaposlitev zaposlenih iz Kopra na Pošto Slovenije. Spomnimo: združevanja skupnih služb Pošte in Intereurope so se v Mariboru lotili lani. V prvem valu so na Pošto prezaposlili 16 delavcev Intereurope s področij nepremičnin, nabave in IT, toda ti še danes opravljajo enako delo kot doslej, v istih prostorih in z isto opremo, zamenjali so le delodajalca, opozarjajo v svetu delavcev in sindikatu Intereurope. Zdaj naj bi sledil še drugi val, v katerem naj bi prezaposlili od 15 do 18 delavcev iz skupnih služb, predvsem iz kadrovske, pravne službe in kontrolinga.

Ostra sta tako sindikat kot svet delavcev. »Storitve, ki so bile prenesene z Intereurope na Pošto, potrebujemo in ne vemo, kakšne so finančne koristi prezaposlitev, saj zaposleni še vedno opravljajo storitve za Intereuropo, čeprav je njihov novi delodajalec Pošta. V svetu delavcev ne nasprotujemo iskanju sinergij, toda razumeli bi, če bi te iskali na področjih, kjer smo močni tako eni kot drugi, denimo v logistični operativi in pri skupnem nastopu na trgu. Intereuropa je šla skozi težke čase, komaj smo splavali iz rdečih številk in strah nas je, da se bomo potopili. Naša organizacija je zelo vitka in bojimo se, da bomo zaradi prezaposlitev izgubili zaposlene, kar se nam zdi škoda,« je poudarila Tjaša Benčina, predsednica sveta delavcev v Intereuropi.

Enako poudarjajo v sindikatu Intereurope ŠAK KS 90, ki ga vodi Aleksander Vinkler. »Doslej je bilo iz Intereurope na Pošto prezaposlenih 16 delavcev, koliko jih bo v drugi fazi, ne vemo. V sindikatu ne vidimo sinergij in se tudi ne strinjamo z novimi načrtovanimi prenosi služb in posledično zaposlenih iz Intereurope na Pošto, saj jih potrebujemo v Kopru za učinkovito poslovanje,« je poudaril Vinkler.

Madžari in zlata delnica Intereurope v Luki Koper

Pomemben del iskanja sinergij med Pošto in Intereuropo bo tudi upravljanje nepremičnin. Kot smo v Dnevniku že poročali, Pošta išče partnerja za dolgoročni najem neorenesančne palače v Čopovi ulici v Ljubljani, za katero se zanima več trgovcev, tudi podjetje Inditex, pod katerega okrilje sodi globalna znamka hitre mode Zara. Po naših informacijah se potencialni najemniki že pripravljajo na skrbni pregled poštne palače, kar kaže na to, da je zanimanje za nepremičnino na prestižni lokaciji v prestolnici veliko. Če bi do realizacije posla prišlo, bi del zaposlenih iz Čopove preselili v stavbo Intereurope na Letališki cesti v Ljubljani, medtem ko bi poštne poslovalnice ostale.

Veliko zanimanje pa po naših informacijah velja tudi za zemljišča Intereurope doma in po državah nekdanje Jugoslavije. Med njimi so tudi zemljišča znotraj Luke Koper, ki si jih želijo še pred volitvami zagotoviti Madžari. Intereuropa je eno redkih, če ne edino domače podjetje, ki ima znotraj ekonomske cone Luke Koper svoja zemljišča, in sicer avtomobilski terminal, ki obsega en hektar, in tri skladišča v skupni izmeri 24.000 kvadratnih metrov. V neposredni bližini luke pa ima še avtomobilski terminal v skupni izmeri 46.000 kvadratnih metrov. Ta ni del območja Luke Koper, a ga zajema njen prostorski načrt. Če bi Intereuropa prodala svoja zemljišča Luki Koper, bi s tem nastala enovita ekonomska cona, ki je za državo strateškega pomena, pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan.

Zemljišča Intereurope v luki bi torej lahko označili za zlato delnico največjega domačega logista. Po naših informacijah so med zdaj že nekdanjo upravo Luke Koper in Pošto Slovenije že potekali pogovori o tem, ali bi Intereuropa prodala svoja zemljišča znotraj ekonomske cone, vprašanje pa je, ali bo to strategijo zasledovala tudi nova uprava Luke Koper. To bo odvisno tudi od njenega nadzornega sveta, ki ga vodi osebni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. V Intereuropi naj bi bili za prodajo zainteresirani le ob pogoju, da pridobijo dovoljenje za nadaljnji razvoj zemljišč, ki jih imajo v neposredni bližini Luke Koper.

Več...

Na kratko iz gospodarstva

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14. oktober 2021 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

 

 

Bonitetna agencija AM Best je Zavarovalnici Triglav in Pozavarovalnici Triglav Re ob rednem letnem pregledu ponovno potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično) in dolgoročno bonitetno oceno kreditne sposobnosti a. Oceni imata stabilno srednjeročno napoved, ki je odraz pričakovanj agencije, da Triglav srednjeročno dosega dobre poslovne rezultate in ohranja zelo trden finančni položaj ter vodilno tržno vlogo v Sloveniji in širši regiji, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav.

 

Bonitetna agencija AM Best je Savi Re ob rednem letnem pregledu potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično) in dolgoročno kreditno bonitetno oceno a. Obe oceni imata stabilno srednjeročno napoved. Finančni položaj je ocenjen kot zelo močan, poslovanje kot močno, vpliv profila poslovanja na bonitetno oceno kot nevtralen, sistem upravljanja tveganj pa kot primeren glede na sestavo skupine, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Save Re. Na trgu obveznic Ljubljanske borze se bo 18. oktobra začelo trgovati s trimesečnimi zakladnimi menicami z oznako TZ193, ki jih je država v skupni nominalni vrednosti 151 milijonov evrov prodala na avkciji 12. oktobra, je objavila Ljubljanska borza.

 

Sklad obrtnikov in podjetnikov je danes objavil razpis za predsednika in člana uprave.

 

Kandidati morajo meti med drugim visokošolsko izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja ali zavarovalništva. Skupščina sklada bo predsednika in člana uprave imenovala za petletni mandat. Prijave zbirajo 15 dni ob objave razpisa, torej do 29. oktobra. Predsednik uprave sklada je trenutno Bojan Jean, član uprave pa Božidar Marot.

 

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.