Mediji o malih delničarjih

Vlada ne ustavlja prodaje NKBM

Medij: Večer Avtorji: M. S. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 02. 2015 Stran: 3

Ameriški sklad Apollo v finišu pogajanj o nakupu NKBM. Odločitev že marca?

Pravne podlage za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM ni, trdi vlada Mira Cerarja. Tako se je odzvala na predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki predlaga, da bi začasna odredba za privatizacijo druge največje državne banke veljala do odločitve glede ustavnosti sporne novele zakona o bančništvu. VZMD je sicer na čelu boja razlaščenih več kot 96 tisoč malih delničarjev NKBM, ki jih je "odplavila" zadnja velika državna injekcija v bančni sistem, ki jo je trasirala sporna novela zakona o bančništvu. Zaradi prodaje državnega deleža v NKBM ne bodo nastale nikakršne škodljive posledice pobudnikom ustavne presoje tega vprašanja, sledi iz vladne argumentacije. In dalje: sklep o prodaji, tako kot katerakoli druga odločitev o prodaji premoženja države, ne posega v premoženjske ali kakšne druge pravice pobudnikov. Zato po vladnem mnenju tudi ni izkazan pravni interes pobudnikov v zvezi z njihovim predlogom. In še: zakon o ustavnem sodišču določa, da sme ustavno sodišče zadržati izvrševanje zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Iz navedenega sledi, da zakon ne omogoča zadržanja pravnega akta, ki ni splošen in abstrakten, meni vlada. Ker pobudniki nikjer ne zahtevajo zadržanja kakršnegakoli akta, vlada vztraja, da njihova zahteva nima zakonske osnove.

Verjeti

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 12. 02. 2015 Stran: 2

Če tik pred prodajo druge največje državne banke završi tako, kot je po razkritju domnevnih nepravilnosti pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah, je na preizkusu zaupanje. V igri je vendar denar. In nikar ne pozabimo, v igri so tudi velika pričakovanja.

To pot ne le razlaščencev, ki čakajo na odgovor ustavnega sodišča in jim je dala vlada vedeti, da med čakanjem na ustavne sodnike ni za začasno prepoved prodaje NKBM. Razlaščeni mali delničarji se z vlado najbrž ne morejo strinjati. Po dvakratnih stresanjih slovenskih bank v kratkih dveh letih so ostali brez dobre pol milijarde evrov premoženja. To je bilo še zlasti boleče za tiste, ki so v štajerski prestolnici zaupali v prihodnost svoje banke. In segli v denarnice, da bi jo okrepili. Tudi zato, ker jih je v to prepričevala politika. Ko zdaj čakajo na pravico, torej težko razumejo, da tokratna vlada zanika, da bi s prodajo premoženja države, torej NKBM, posegla v premoženjske in druge pravice pobudnikov ustavne presoje. Dodaten zalet jim je dala zdaj še politika. Zaradi domnevnih nepravilnosti je skočila na noge in nemudoma zasejala med ljudi ugibanja, ali je bilo zaradi rezultatov stresnih testov zdravljenje bank pretirano drago tudi za davkoplačevalce. Guverner Boštjan Jazbec je sicer zavrnil očitke, da bi bili prirejali dokumente. Kaj šele umetno navijali minuse v bankah zgolj zato, da bi lahko slovenski davkoplačevalci vrgli vanje več denarja, kot je bilo potrebno. Pa tudi kar sam rekel, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti Banke Slovenije.

Za izredno sejo parlamenta

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 02. 2015 Stran: 2

Domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah so odmevale tudi v parlamentu. V petek bo na to temo sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, v NSi pa bodo začeli zbirati podpise za zahtevo izredne seje DZ o tej problematiki.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. "Upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se v državi zgodilo, če takrat ne bi ukrepali," je dejala in ocenila, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da bi morala BS razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo. To je po njegovem tudi poziv guvernerju Jazbecu in vladi, da skliče izredno sejo vlade ter "najde priimke in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena". Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti. In če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da se je spreminjalo datume dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je dejal.

Kako so nas naplahtali pri sanaciji bank

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 11. 02. 2015 Stran: 2

GOSPODARSTVO / BANČNIŠTVO

Tudi lanskoletna gospodarska rast ni bila neposredna posledica sanacije bank, saj podjetja še vedno s težavo prihajajo do posojil pri državnih bankah. To je pred časom priznal celo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ko je govoril o slovenskem »fenomenu rasti brez kreditiranja«. Pri sanaciji velikih poslovnih sistemov (Cimos, Hidria) se znova zatika, ker jih dogovori z bankami omejujejo pri vlaganju v razvoj. Iluzije o preglednem prodajanju premoženja so pred dobrim tednom dni dokončno razblinili v DUTB, kjer so na trgu hkrati ponudili terjatve do več kot dvajsetih podjetij, pri čemer so potencialnim kupcem dali na voljo le dva tedna časa. Tudi sicer kupnine od prodaje tega premoženja ne bo prejela država, ampak njene banke, ki imajo v lasti obveznice DUTB. 

ATVP: Zlati procent ne sme izdati delnic

Medij: Delo Avtorji: V.T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 02. 2015 Stran: 9

Svarilo pred vlaganji Vrhovno sodišče pritrdilo agenciji za trg vrednostnih papirjev

Ljubljana - Ob odločitvi vrhovnega sodišča, ki je pritrdilo ATVP, da družba Sidora S. A. iz Luksemburga ne izpolnjuje pogojev za izdajo delnic družbe Zlati procent, se zastavlja vprašanje, kdo zdaj nadzira vložke malih vlagateljev v sklad »tveganega kapitala« z mamljivim imenom.


V Sloveniji nihče ne sme opravljati investicijskih storitev in poslov brez ustreznega dovoljenja nadzornikov kapitalskega trga, torej ATVP ali Banke Slovenije. Takšnega dovoljenja ni imela tudi luksemburška družba Sidora, ki bedi nad Zlatim procentom, pa vendar kaže, da je finančni holding pred leti privabil kar nekaj vlagateljev, da so mu zaupali svoje prihranke.

Kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, je bil Zlati procent ustanovljen za financiranje različnih inovativnih projektov, k čemur je že kmalu po ustanovitvi leta 2010 začela nagovarjati tudi manjše investitorje. Po poročanju Financ, je Zlati procent vlagateljem ponujal vlaganje prek nekakšnega varčevalnega obročnega načrta, v zameno za vložek pa jim je s pogodbo obljubljal delnice Zlatega procenta. Za to opcijo se je menda odločilo več sto vlagateljev, ki naj bi se večinoma odločali za obročno vplačevanje, iz česar lahko sklepamo, da so bili tržna niša Zlatega procenta manjši zneski. Pri tem naj bi tržniki družbe vlagatelje premamili tudi z obljubo, da bo delnica družbe nekoč vredna najmanj 700 evrov, a velja poudariti, da Zlati procent do danes delnic še ni izdal, saj jih ne sme.

Kaj bo z vložki

Kako je guverner Jazbec stiskal Banko Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?


Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Banka Slovenije, laži in potvarjanja

Medij: Finance Avtorji: STA, P. S., Kotnik Tadej,  AN. LO., Služba za odnose z javnostmi, Banka Slovenije Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 4

»Banka Slovenije je bila pod prejšnjim guvernerjem banka zanikanja in sprenevedanja, zdaj pa je banka laži in potvarjanja,« pravi znanec s te ustanove. 

Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.

Mali delničarji pozivajo k preiskavi

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 6

Društvo MDS poziva pristojne organe, naj uvedejo preiskavo o zakonitosti ukrepanja Banke Slovenije ob razlastitvi delničarjev in obvezničarjev šestih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je včeraj policiji podalo uradno naznanitev več sumov kaznivih dejanj več uslužbencev Banke Slovenije. V javnem pozivu pristojne organe poziva, naj po uradni dolžnosti nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in nekatere direktorje ključnih oddelkov. Včeraj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o domnevnih nepravilnostih pri načinu sprejemanja odločitev Banke Slovenije o izbrisu delničarjev in obvezničarjev šestih bank - NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje - ter pri ugotavljanju kapitala teh bank pred razlastitvijo.

Žrtve potencialne velike zarote

Kdo je kriv za izbrise v bankah

Medij: Delo Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 8

Ljubljana - Medtem ko razlaščeni imetniki obveznic in delnic v podržavljenih bankah čakajo na odločitev sodišča, ali je bilo to dejanje protiustavno, so spletne Finance včeraj objavile pogovor z neimenovanim uslužbencem Banke Slovenije, ki navaja več nepravilnosti pri teh dejanjih. V društvu MDS so pristojne organe pozvali, naj to raziščejo; na policijo pa so tudi uradno podali naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da preverijo sume storitve kaznivih dejanj. V prepisu pogovora se med drugim razkriva, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe BS, domnevno prirejeni.

Hotel Slon dokončno prevzel blejskega hotelirja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 02. 2015 Stran: 8

TURIZEM

Blejski hotel Kompas bo, kot kaže, v kratkem pristal v izključni lasti Hotela Slon. Temu je s pretvorbo terjatev v kapital blejskega hotelirja pred dnevi uspelo svoje lastništvo povečati nad delež, pri katerem lahko iz lastništva iztisne vse male delničarje.


Hotel Slon je po več letih bojev z malimi delničarji dokončno prevzel popoln lastniški nadzor nad Kompas Hoteli Bled. Slednji so po novem v več kot 90-odstotni lasti Hotela Slon, v kratkem pa je pričakovati, da bodo iz lastništva iztisnili še vse preostale male delničarje, ki jim delnic doslej niso želeli prodati.

Že konec lanskega leta so se v Hotelu Slon, ki je prek verige podjetij v večinski lasti dunajskega zasebnega zavoda Agricola Privatstiftung, odločili za dokapitalizacijo Kompas Hotelov Bled. V kapital družbe so pretvorili za skupno 1,4 milijona evrov terjatev, pri dokapitalizaciji pa preostali mali delničarji niso smeli sodelovati.

Skrbno pripravljen načrt

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.