Mediji o malih delničarjih

Dobiček le za dividende ali tudi za nove trge

Medij: Delo Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2015 Stran: 8

Razkritjem milijonskih dobičkov naše največje banke NLB v petek bo danes sledila še objava ocen dobička v največji zavarovalnici, v Triglavu. Obe finančni hiši ga imata vsaka za okrog 80 milijonov, razlika je, da ga bo država iz Triglava črpala z dividendami, v NLB pa ga bo morala zaradi pravil državne pomoči pustiti na miru. Silva Čeh Če pustimo ob strani dobičkonosne dokapitalizatorske in podobne »faktorje« v NLB, je, pravijo poznavalci, na dobre rezultate Zavarovalnice Triglav med drugim vplivalo več dejavnikov. Triglav se je znebil finančno obremenjujočih slabitev in odpisov, hkrati »zaslužil« s prodajo nekaj pomembnejših deležev v družbah, ki so bile lani prevzete, na primer v Aerodromu, Letriki, Heliosu in še kakšni.

Še največja Triglavova naložba, ki se je začela lani in končala januarja letos, je bil prevzemni odkup deležev v pokojninski družbi Skupna. Medtem ko se je Gorenjska banka z lahkoto znebila svojega 26-odstotnega deleža po ceni 344 evrov za delnico Skupne, se NLB kot 28-odstotna solastnica Skupne ni odločila za prodajo tega deleža Triglavu. Tako je zdaj od daleč videti, da ima Skupna dva strateška lastnika: Triglav v njej obvladuje 66-odstotni delež, NLB pa 28-odstotnega. Za NLB, ki je še do nedavnega prodajala vse, kar bi preneslo oznako nestrateško, se je zdaj, kakor kaze, toliko pobrala, da pokoj ninsko-zavarovalniškega deleža v Skupni še noče spustiti iz rok. Iz NLB odgovarjajo: »Uprava je na podlagi temeljite analize prednosti in pomanjkljivosti prodaje in ohranitve lastniškega deleža NLB v Skupni pokojninski družbi že pred časom sprejela odločitev, da ta lastniški delež za zdaj ohrani. Tako je zdaj od daleč videti, da ima Skupna dva strateška lastnika: Triglav njej obvladuje 66-odstotni delež, NLB pa 28-odstotnega. Za NLB, ki je še do nedavnega prodajala vse, kar bi preneslo oznako nestrateško, seje zdaj, kakor kaze, toliko pobrala, da pokojninsko-zavarovalniškega deleža Skupni še noče spustiti iz rok. Iz NLB odgovarjajo: »Uprava je na podlagi temeljite analize prednosti in pomanjkljivosti prodaje in ohranitve lastniškega deleža NLB Skupni pokojninski družbi že pred časom sprejela odločitev, da ta lastniški delež za zdaj ohrani. Sprejeta odločitev je skladna novo strategijo Skupine NLB. Nove strateške usmeritve NLB skupine 2014-2018 zavarovalniški del opredeljujejo kot strateško dejavnost. Poleg Skupne pokojninske družbe vanj sodi ta še NLB Vita in NLB Nov penziski fond.« Novi penziski fond je 51-odstotni lasti NLB in 49-odstotni lasti Tutunske banke iz Skopja. Kakor je razumeti, Skupna za NLB ni le med strateškimi dejavnostmi, ampak tudi donosnimi. 

Kompas MTS nad Velano Leopolda Poljanška

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2015 Stran: 8

Kompas MTS je pred dnevi postal drugi največji lastnik Velane, ki je že pred časom opustila dejavnost proizvodnje zaves in se ukvarja le še z oddajanjem nepremičnin. 

Kompas MTS Sama Primožiča je očitno zajela nakupovalna mrzlica. V začetku tedna so na dražbi za skoraj 2,5 milijona evrov kupili 19.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče propadlega Ferporta na Letališki cesti v Ljubljani, sedaj pa naj bi se pripravljali tudi na prevzem Velane, ki ima v lasti za več milijonov evrov nepremičnin.

Zavarovalnici se obeta velik zaslužek

Medij: Delo Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2015 Stran: 2

Letni rezultati V Skupini Triglav napovedali 85 milijonov evrov čistega dobička

Sezona objavljanja poslovnih rezultatov podjetij že poteka, jutri bo nerevidirane podatke objavila tudi Zavarovalnica Triglav. Po decembrskih ocenah bi lani v Skupini Triglav imeli za 85 milijonov evrov čistega dobička. 

Jutri bo zasedal nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, na katerem bodo obravnavali oceno poslovanja Skupine Triglav in matične Zavarovalnice Triglav, napovedana je tudi objava nerevidiranih podatkov o poslovanju. Sredi decembra lani so prve ocene o poslovanju leta 2014 kazale, da je skupina zbrala 881 milijonov evrov kosmate zavarovalne premije in ustvarila 98 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma 85 milijonov evrov čistega dobička. Že po teh ocenah je naša največja zavarovalnica presegla načrte za leto 2014, za katero je predvidela sicer nekoliko več premije (900 milijonov), a nekoliko manj čistega dobička (66 milijonov evrov). Dobro dobičkonosno bero so nakazovali že devetmesečni rezultati, po katerih ga je bilo za 77 milijonov evrov. 

Dividendni apetiti

Soklič ovadil vodstvo Thermane in DUTB

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 28. 02. 2015 Stran: 7

Celjski odvetnik Borut Soklič je v imenu nekaterih malih delničarjev Thermane Laško vložil kazenske ovadbe, saj menijo, da ne bi smelo priti do prisilne poravnave družbe, ki poteka že od oktobra lani. Ovadil je Thermano in predsednika uprave Andreja Bošnjaka ter DUTB in njenega izvršnega direktorja Janeza Škrubeja.

Zaščita malih delničarjev, ki škodi njim samim

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2015 Stran: 9

Zakon o prevzemih Zaradi Heliosa zaostritev določil glede zastave premoženja družbe -Spremembe za vrnitev glasov državnih lastnikov

Ljubljana - Osnovni cilj predloga sprememb zakona o prevzemih, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, naj bi bila zaščita malih delničarjev, a na predlagano novelo že letijo številne pripombe, tudi malih delničarjev.


»Na prvi pogled je to videti kot primer še ene ureditve določenega področja, ki ga poskušamo urejati zelo podrobno, končni rezultat tega pa bo velika zbirokratiziranost. Še dodatno se opredeljujejo določene stvari in vprašanje je, ali je to smiselno, saj se hiperregulacija v praksi zelo slabo obnese,« opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik.

Izvršni direktor skupine Alta Simon Mastnak pa ugotavlja, da v predlagani noveli ni v ospredju iskanje rešitev, ki bi omogočale večjo učinkovitost pri prevzemih in bile tako v interesu prevzemnikov in ciljnih družb, ampak gre za zasledovanje konkretnih ciljev države, kot je vrnitev glasovalnih pravic.

"Če boste slišali kakšno kritiko na moj račun..."

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 02. 2015 Stran: 11

Aleš Hauc danes ni več prvi mož Nove KBM, čeprav je želel oditi sporazumno, zavoljo zdravstvenih razlogov, ga je včeraj nadzorni svet odpoklical s ponudbo za zaposlitev na drugem delovnem mestu v banki. "Če boste slišali kakšno kritiko na moj račun, bo to zato, ker komu nismo odobrili kredita," je dejal v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto. No, kreditov gospodarstvu je bilo v njegovem obdobju sila malo, in tudi to je eden od razlogov za njegov odhod.

50-letni Mariborčan je svojo bankirsko pot začel že leta 1994 kot notranji revizor v Krekovi banki, ki jo je vodil Anton Guzej. Dvojec Hauc-Guzej se je nato poklicno srečeval še na Pošti Slovenije in nazadnje tudi v NKBM. Zato se zdi, da se je Haučev sestop iz vrha druge največje slovenske banke začel z Guzejevim odhodom. Haučeve bankirske ambicije, čeprav je v mladosti sanjal o novinarstvu in pilotiranju, so se začele udejanjati, ko je leta 2002 postal direktor poslovne enote Banke Koper v Mariboru, kamor ga je nastavil koprski bančnik Vojko Čok.

Boštjan Jazbec na zagovor pred poslance

Medij: Svet24 Avtorji: Rosc Simon Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 02. 2015 Stran: 6

ZAHTEVA Poslanci Nove Slovenije, s prvopodpisanim Matejem Toninom, so zahtevali sklic izredne seje na temo dokapitalizacije bank, ki predvideva tudi zagovor vpletenih.

Poslanska skupina NSi je z zbranimi podpisi poslank in poslancev vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora RS o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov.


Kot so zapisali v NSi, je bila dokapitalizacija izvedena na podlagi stresnih testov, katerih predpostavke so bile bistveno bolj negativne kot dejanska gospodarska gibanja. Negativni scenarij je v letu 2013 predvideval 3,1 -odstotni padec BDP-ja, v letih 2014 in 2015 pa 3,8- oziroma 2,9-odstotni padec. Dejansko je gospodarska aktivnost leta 2013 padla le za en odstotek, po zadnji oceni Umarja za leto 2014 je bila dosežena kar 2,5-odstotna rast, letos pa naj bi se BDP povečal za dva odstotka. BDP je v nasprotju s predpostavkami prenehal padati že s prvim četrtletjem leta 2013, torej še pred izvedbo stresnih testov.

Telemachov prevzem

Medij: Večer Avtorji: D.T.Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 02. 2015 Stran: 7

V naslednjih dneh bodo v Telemachu, kjer so že 77,97-odstotni lastniki Telemacha Rotovž, preostalim približno 1200 delničarjem ponudili prevzemno ceno 1100 evrov za delnico. Prevzemna ponudba bo objavljena najkasneje do 22. marca, nanašala pa se bo na preostalih 2066 delnic Telemacha Rotovž, ki jih Telemach še nima v lasti, tudi na 671 materializiranih delnic, ki so deponirane na sedežu družbe. Ob Telemachu so večji lastniki nematerializiranih delnic Republika Slovenija, Alta Invest, ki za Telemach vodi prevzemne aktivnosti, Univerza v Mariboru in Zpizov nepremičninski sklad. Predlani je Telemach Rotovž ob 8,77 milijona evrov prihodkov imel 816 tisoč evrov čistega dobička in imel 17 milijonov evrov kapitala, s čimer je bila knjigovodska vrednost delnice 1818 evrov. Glede na tekoče poslovanje in večinsko lastništvo družbe je prevzemno ponudbo Telemacha za male delničarje Telemacha Rotovž mogoče oceniti kot cenovno primerno.

Finančno hlapčevstvo

Medij: Svet24 Avtorji: Kožuh Anže Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 02. 2015 Stran: 6

OBTOŽBE NEPRAVILNOSTI Vedno več dejstev kaže na očitne nepravilnosti sanacije bank. Obtožbe o prikrojevanju stresnih testov, morebiten nezakonit izbris imetnikov vrednostnih papirjev ter najverjetneje vsaj nekaj milijard evrov predraga sanacija, stroški katere so padli na pleča slovenskega proračuna.


Težko je opredeliti dejanski začetek trenutne zgodbe finančnega stanja slovenskega proračuna, delovanje Banke Slovenije in zagovore njenega guvernerja pred parlamentom glede očitkov nepravilnosti med dokapitalizacijo sistemskih bank, ki je vodila do izbrisa obveznic in delničarjev.

Dr. Tadej Kotnik, prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost na fakulteti za elektrotehniko ljubljanske univerze, na podlagi anonimnega vira iz Banke Slovenije govori o prikrojevanju rezultatov stresnih testov. Glede na navedbe Društva malih delničarjev je ob uporabi ustaljene metodologije, ob zadnjem rednem poročanju o stanju, natančneje 30. 9. 2013, vseh šest bank - NLB, NKBM, Abanka, Pro-Banka, Factor banka, Banka Celje - imelo pozitiven kapital. Sprva naj bi Banka Slovenije naročila zunanji stresni test pri podjetju Roland Berger z napotkom, naj bo ocena konservativna. Ker so njihovi rezultati še vedno kazali na pozitiven kapital, kar posledično prepreči izbris delničarjev in obveznic, in potrebo po le enomilijardni dokapitalizaciji, se je naročilo še en stresni test. Odstopanja v metodologiji drugega testa so bila tako obsežna, da je Deloitte v drobnem tisku omenil izrednost metodologije, s čimer seje zavaroval pred morebitnimi očitki malomarnosti. Njihova ocena je bila 700 milijonov nižja od analize s strani Roland Bergerja.

Podjetje predaj tujcu in izigraj državo

Medij: Večer Avtorji: Hreščak Anja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 26. 02. 2015 Stran: 5

Zakaj s strožjo zakonsko ureditvijo ne omejimo spornih praks, ki nastajajo ob kopičenju podjetij, in ne preprečimo izigravanja zakonodaje? Ker ustava posameznikom zagotavlja svobodno podjetniško pobudo


Sodeč po javnopravnih evidencah, je Miha Aškerc zelo podjeten posameznik; od leta 2008 do danes je ustanovil že 333 podjetij. Podrobneje poglejmo dve izmed teh; podjetje SBM TECH iz Pesnice (danes v prisilni poravnavi) ima račun že nekaj časa blokiran in je tudi na seznamu davčnih neplačnikov, njegov dolg do države znaša med 300.000 in 500.000 evri. Drugo podjetje Lavenda sistemi že od septembra 2013 nima odprtih računov v Sloveniji, dolg tega podjetja do države znaša med 50.000 in 100.000 evri. Ustanovitelj je nekaj dni po ustanovitvi izstopil iz lastniške strukture obeh.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.