Mediji o malih delničarjih

Pozavarovalnica Sava deli dividendo

Medij: Večer Avtorji: I. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2015 Stran: 6

Delničarji Pozavarovalnice Sava (največji lastnik je s 26,12 odstotka Slovenski državni holding) bodo v naslednjih 60 dneh dobili 0,55 evra bruto dividende na delnico. Delničar Matej Tomažin je na skupščini predlagal, da bi razdelili po en evro na delnico, a so delničarji najprej glasovali o predlogu uprave in nadzornega sveta o pol evra dividende in ga sprejeli. Tako bo med delničarje razdeljenih nekaj več kot 9 milijonov evrov od skupno 21,8 milijona bilančnega dobička, preostalih 12,7 milijona evrov dobička ostaja nerazporejenih. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) ob tem poudarjajo, da skrbno spremljajo dogajanja v Pozavarovalnici Sava, predvsem glede morebitnega statusnega preoblikovanja družbe. Delničarskemu sporazumu se je doslej pridružilo 676 malih delničarjev, VZMD pa si bo ob morebitnem lastniško-strateškem preoblikovanju družbe ali ob morebitnih prevzemnih aktivnostih prizadevalo doseči prodajo delnic po čim višji ceni.

Očitke o prodaji pod mizo v Palomi zavračajo

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2015 Stran: 10

Dokapitalizacija Vodstvo sladkogorske družbe naj bi dajalo prednost enemu vlagatelju - SDH: Obrnite se na upravo podjetja

Ljubljana - Med podjetji, ki so na privatizacijskem seznamu in jim država išče novega lastnika, je tudi Paloma. Nov lastnik naj bi v sladkogorsko družbo vstopil prek dokapitalizacije, a se pri tem pojavljajo očitki o nepravilnostih in nepreglednosti postopka.


Uprava Palome, ki jo predstavlja Tadej Gosak, je v začetku februarja objavila javno povabilo za dokapitalizacijo družbe v višini 15 milijonov evrov, pri čemer pa je predvideno, da so prednostne pravice obstoječih delničarjev za vpis novih delnic izključene. Med njimi tudi države, ki ima v Palomi prek družbe PDP 71-odstotni delež. Dokapitalizacija naj bi omogočila posodobitev proizvodnih obratov, povečanje operativnih zmogljivosti družbe in odstranitev ozkih grl. Paloma je za finančna svetovalca pri tem izbrala družbi Erste Group Bank in P&S Capital.

Opozorila o nepravilnostih

Uvedba obveznega prevzemnega praga

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2015 Stran: 9

Novela zakona Vlada hoče zaščiti male delničarje, ti z rešitvijo niso navdušeni

Ljubljana - Vlada želi z novelo zakona o prevzemih dodatno zaščititi male delničarje. V njej predlaga uvedbo minimalnega prevzemnega praga pri obvezni prevzemni ponudbi, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico.


Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov. A na to določilo so že v javni obravnavi novele letele številne pripombe, tudi iz vrst malih delničarjev. Predsedniku društva malih delničarjev Rajku Stankoviču se ta rešitev še vedno ne zdi dobra. »Namen je bil najbrž dober. Bojim pa se, da se ta rešitev v praksi ne bo izkazala najbolje in da bodo na koncu mali delničarji na slabšem, saj ne bodo mogli izstopiti iz družbe,« pravi.

Proti izčrpavanju podjetij 

Skupina Žito v prvem četrtletju z dobičkom, raste tudi prodaja

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 29. 05. 2015 Stran: 14

Nadzorni svet Skupine Žito je na seji sredi maja obravnaval poslovno poročilo Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za obdobje od januarja do marca 201 5. Skupina je v tem obdobju prodala za 28,0 milijona evrov oziroma od primerljive lanske za 3,0 % več. Rezultat iz poslovanja Skupine Žito je dobiček v višini 577 tisoč evrov, kar je za 8,1 % več kot v enakem obdobju lanskega leta, čisti dobiček Skupine pa je znašal 489 tisoč evrov.

Družba Žito, d. d., je v prvih treh mesecih letošnjega leta prodala za 26,4 milijona evrov izdelkov in storitev. Prihodki od prodaje v Žito, d. d., so višji za 5,6 % od primerljivih lanskih. Dobiček iz poslovanja družbe Žito, d. d., je znašal 480.000 evrov, kar je za 10,4 % več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko je znašal čisti dobiček 401 .000 evrov. Ob koncu obravnavanega obdobja je bilo v Skupini Žito 1.159 zaposlenih. "Dokazujemo, da postajamo pomemben regionalni igralec na prehramlrnem trgu in to pozicijo nameravamo v prihodnje nadgrajevati in krepiti," je četrtletne rezultate poslovanja komentiral predsednik uprave Skupine Žito Janez Bojc.

"S Kovačičem bi šel kadarkoli na špricer"

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 28. 05. 2015 Stran: 4

Po mesecih molka je Aleš Hauc za Večer spregovoril o Novi KBM, ki jo je vodil tri leta. Daljšo verzijo intervjuja objavljamo na spletni strani

Za začetek me zanima, kako je z vašim zdravjem. Po Mariboru se je govorilo marsikaj.

"Ljudje imajo vedno veliko za povedati. Preprosta resnica je, da sem vsa leta na vodilnih funkcijah garal cele dneve in da sem pregorel, kar je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da sem nadzorni svet NKBM zaprosil, da me razreši. Sedaj sem odlično."

Kaj so bili še drugi razlogi?

"Predvsem zvezane roke pri vodenju banke zaradi po mojem mnenju togih evropskih zavez, ki jih je treba strogo spoštovati v procesu prestrukturiranja banke. Banka, kije prejela državno pomoč v obliki dokapitalizacije, mora namreč po logiki Evropske komisije žrtvovati konkurenčnost na račun zmanjševanja kreditiranja in višje donosnosti ter varnosti novih naložb."

Zaradi takšne miselnosti je NKBM prenehala kreditirati gospodarstvo in izgubila kup strank, zlasti med malimi in srednjimi podjetji. V času vašega mandata so se krediti nebančnemu sektorju zmanjšali s 3,4 milijarde v 2012, ko ste prišli na čelo uprave, na vsega 1,9 milijarde evrov dve leti kasneje. Banka je absurdno stiskala pas.

Apel vladi o prodaji NKBM

Medij: Večer Avtorji: Bezjak Branka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 05. 2015 Stran: 7

Mariborska politika poziva državno vodstvo k transparenti"! i prodaji Nove KBM in izpostavlja pomen banke za lokalno okolie

Mestni svetniki Mestne občine Maribor nameravajo vlado in njenega predsednika Mira Cerarja ter predsednika države Boruta Pahorja pozvati, naj zagotovijo transparentno prodajo mariborske banke brez špekulacij. V sklep, ki ga bodo poslali v Ljubljano, so zapisali še, da naj pogodba o prodaji vsebuje tudi klavzulo o družbeni odgovornosti banke, v kateri bo opredeljen odnos do delavcev, komitentov in širšega družbenega okolja. V dokumentu, ki je pripravljen za četrtkovo sejo mestnega sveta, so zapisali še, da mora kupec predložiti jasno vizijo in strategijo nadaljnjega razvoja in poslovanja banke.

Država otežuje dokapitalizacijo Perutnine Ptuj

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan,Rankov Suazana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 05. 2015 Stran: 7

PODJETJA

Z uvrstitvijo Perutnine Ptuj na seznam pomembnih naložb je vlada ogrozila postopek dokapitalizacije, ki so jo kot pogoj za reprogram posojil zahtevale banke upnice. Kapitalska družba je tako že ustavila aktivnosti za oblikovanje konzorcija lastnikov, ki so želeli s skupnim nastopom zagotoviti uspešno dokapitalizacijo.


Za tokratne zaplete v iskanju strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, ki se giblje po robu kapitalske ustreznosti, je odgovorna vlada. V predlogu odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb je namreč Perutnino Ptuj nepričakovano opredelila kot pomembno naložbo, čeprav država obvladuje samo desetino delnic. Kapitalska družba, ki je bila pobudnica skupnega nastopa lastnikov ptujske družbe, je zato že prekinila vse aktivnosti za oblikovanje konzorcija, katerega namen je bil zagotoviti uspešno dokapitalizacijo in doseči čim višjo prodajno ceno za delnico.

Politika popravlja vtis zaradi prodaje Mercatorja

Antolovič letel štirikrat več, kot je sedel v nadzornem svetu Luke

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Naj vsak ve, kaj ga čaka

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 23. 05. 2015 Stran: 3

MIROSLAV MOZETIČ, predsednik ustavnega sodišča

Gospod predsednik, zadeva Patria je ustavno sodišče spet potisnila v politični epicenter. In v aktivizem? Razveljavili ste proces desetletja tako rekoč, proces, v katerega so bile z vseh strani vložene visoke delnice.

"Aktivistična vloga ustavnega sodišča? Ne vem, kaj mislite. Da bi sodišče poskušalo določene zadeve reševati manj pravno, bolj politično, zaiti v določenih zadevah celo prek meje? Zadeva Patria se postavlja v areno političnega prerekanja. To bi verjetno bil običajen kazenskopravni spis z zelo zahtevnimi ustavnopravnimi vprašanji, če ne bi bil akter, eden od treh, visok politik, predsednik največje opozicijske stranke, kije nekoč vodila vlado, tudi bivši premier. Drugi akter pa tudi pomemben v preteklosti, v obrambnem sistemu. In tretji, običajni državljan. Zadeva Patria je bila postavljena v politično polje. Vsa sodišča, tudi redna, smo bila postavljena v to polje, kjer so se in se še krešejo politični interesi."

Trije. Dva osamosvojitelja? Plus tretji. Dva manj enaka pred ustavo in zakonom? Nima vsak luksuza, da je ustavno sodišče njegov odvetnik.

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.