Zadnji posli banke pod drobnogledom protikorupcijske komisije?
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23.02.2013
Komisija za preprečevanje korupcije bo preučila, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka preiskave suma korupcije v NLB.
Zadnje dogajanje okoli NLB bi lahko pod drobnogled vzela tudi komisija za preprečevanje korupcije. Da obstaja več vzrokov, ki bi lahko dvignili potencialen sum korupcije delovanja nadzornega sveta banke, je na septembrski seji nadzornega sveta NLB opozoril zdaj že nekdanji član Miran Pleterski. Kot razkriva nedavno objavljen zapisnik seje, je očitno prišlo do nesoglasij med Pleterskim in članom nadzornega sveta Stephanom Wilckejem, in sicer zaradi različnih pogledov na korporativno upravljanje banke ter različnega razumevanja razmerij med nadzornim svetom in njegovimi komisijami. Wilcke se je zaradi opozoril Pleterskega, kot je dejal, počutil osebno prizadetega, Pleterski pa je kmalu potem s položaja odstopil. Uradno iz osebnih razlogov, neuradno pa menda prav zaradi domnevno spornih dejanj nadzornega sveta NLB. Poročali smo tudi o povezavi med predsednikom uprave NLB Jankom Medjo in kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI), ki ga je najprej, sicer z opozorilom, da za to nima mandata, ocenila kot idealnega kandidata za vrh NLB, nato pa z banko, ki jo je že vodil Medja, sklenila pogodbo o sodelovanju. S podpisom te je soglašal nadzorni svet, a končno plačilo je po naših informacijah odvisno od provizij po posameznem sklenjenem poslu, te pa zdaj agenciji odreja prav Medja.
»Komisija za preprečevanje korupcije bo na podlagi informacij, objavljenih v medijih, preučila, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za uvedbo postopka na lastno pobudo. Prav zaradi možnosti uvedbe postopka preiskave suma korupcije na lastno pobudo se vnaprej do ravnanj iz vašega vprašanja in omenjenega članka ne moremo opredeljevati,« so nam pojasnili na komisiji pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Pojasnili so še, da člani nadzornega sveta gospodarske družbe, v kateri ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv, niso zavezanci za poročanje o svojem premoženjskem stanju, velja pa to za člane poslovodnih organov teh družb.
»So pa člani nadzornih organov uradne osebe po zakonu v primeru suma korupcijskih poslov. Pri tem lahko komisija na podlagi svojih zakonskih pristojnosti v postopku preiskovanja suma korupcije, kot jo opredeljuje zakon, zahteva vso relevantno dokumentacijo in podatke od vseh pravnih oseb javnega in zasebnega prava,« so pojasnili.
