Mar lahko padejo vse tožbe Vzajemne zoper nekdanje šefe?
NatisniMedij: Finance Avtorji: Rednak Andreja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 11. 2012 Stran: 6
Sodnik: Mogoče se vidimo januarja, mogoče cez leto, mogoče pa sploh ne
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil v petek prvi narok v eni od odškodninskih tožb Vzajemne zoper člane nekdanjih uprav - Boštjana Averja, Petra Pustatičnika, Marka Jakliča in Franca Henigmana. So pod vprašajem vse tožbe?
Do vsebine domnevnega oškodovanja - gre za okoli 150 tisoč evrov stroškov, ki jih je imela Vzajemna z najemanjem svetovalcev (Aleša Ahčana, Igorja Mastena in Saše Polanca z ekonomske fakultete) denimo za razvoj življenjskih zavarovanj - v petek na sodišču sploh niso prišli. Vprašanje je, ali sploh kdaj bodo. Sodnik Matej Papler je namreč narok končal z besedami: »Mogoče se vidimo januarja, mogoče čez leto, mogoče pa sploh ne.« Podobno bi se lahko zgodilo v vseh drugih tožbah Vzajemne, teh je okoli 10, za skupaj okoli 10 milijonov evrov.
Zakaj lahko tožbe padejo
Odločitev za vložitev odškodninskih tožb je bila sprejeta v letu 2009 in 2010, ko je Vzajemno »prevzela« agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ji postavila izredno upravo (Dušan Kidrič), naloge skupščine pa je prevzel strokovni svet AZN. Odvetniki štirih toženih so na naroku trdili, da bi morala vložitev tožbe naložiti skupščina Vzajemne, ne pa poslovodstvo, zato je treba po njihovem tožbo zavrniti.
Odvetnica Vzajemne Nina Zidar Klemenčič pa je dokazovala, da glede na sodno prakso to velja le za družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa za delniško družbo in vzajemno zavarovalnico. In še, 327. člen zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa samo to, da poslovodstvo na zahtevo (sklep) skupščine mora vložiti odškodninsko tožbo zoper organe vodenja ali nadzora. Nikjer v zakonu pa ne piše, da bi bil sklep skupščine obvezen, torej odškodninsko tožbo seveda lahko vloži tudi poslovodstvo samo.
Bo sodnik sploh sodil?
Sodnik Papler se še ni odločil, ali bo tožbo sploh obravnaval ali pa jo bo zavrnil zato, da bi prek pritožbe dobili sodno prakso; torej da bi višje ali vrhovno sodišče odločilo, ali je tudi za delniško družbo in vzajemno zavarovalnico potreben sklep skupščine za vložitev odškodninske tožbe zoper nekdanje uprave.
Podgornikova: Sklep NS obstaja
Odvetnike toženih je zmotilo tudi pooblastilo za zastopanje, ki ga je Nini Zidar Klemenčič podpisala predsednica NS Vzajemne Aleksandra Podgornik. Odvetnik Marka Jakliča - zadnji je očitno o prepirih na Vzajemni še vedno zelo dobro obveščen -je povedal, da »imajo indice«, da se NS Vzajemne ni strinjal s tožbami in pooblastilom odvetnici.
In kaj pravi Podgornikova? Zagotavlja, da je NS na redni seji 7. novembra »sprejel sklep o podpisu pooblastil« dvema odvetniškima družbama in da ga je v imenu NS tudi takoj podpisala. Kot opozarja, so revizije pokazale verjetnost, da se je pri poslovanju zgodilo oškodovanje Vzajemne, zato je »vložitev odškodninskih tožb dolžnost, in ne le pravica pristojnih organov družbe«. Če ne bi ukrepali, bi bili odgovorni za opustitev dolžne skrbnosti zaščite premoženja družbe, še pravi predsednica NS Vzajemne.
