Delovi milijonarji
NatisniMedij: Reporter Avtorji: Šurla Silvester Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 09. 08. 2010 Stran: 45
Časopisna hiša Delo je bila sredi devetdesetih let v večinski 60-odstotni lasti zaposlenih, a so novinarji drago prodali svoje privatizacijske delnice. Lastniškemu nadzoru nad časopisno hišo, kije lansko leto sklenila s kar 11,6 milijona evrov izgube, so se odpovedali v zameno za nove hiše, drage avtomobile in luksuzne jadrnice. Zdaj pa bi nekateri med njimi radi, da bi jim država še enkrat »podarila« Delo.
Osnutek novega medijskega zakona predvideva tudi predkupno pravico novinarjev v primeru prodaje lastniškega deleža v kapitalu ali premoženju izdajateljev medijev. Ministrstvo za kulturo Majde Sirca bi tako novinarjem še enkrat omogočilo, da bi postali lastniki medijev, kar so na začetku lastninjenja v največjih tiskanih medijih že bili, a so delnice nato prodali. Zdaj bi še enkrat po nekakšnih »medijskih zadrugah« postali lastniki. Po možnosti spet za mali denar, za kar se še posebno zavzema odstavljeni odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki že nekaj časa opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje.
Košir je na spletnem portalu razglej.se nedavno zapisal, da bi bila »za časopis najboljša neka 'zadružna' rešitev, podobna tisti, ki si jo je nekega dne pred skoraj 80 leti nenadoma lahko privoščil britanski Guardian ... tega je dotedanji lastnik časopisa 'prodal' tako, da gaje brezplačno prenesel na Guardianov sklad, ki ga odtlej upravlja skupina eminentnežev iz časopisa in zunaj njega ...«. Večinski, kar 60-odstotni lastniki Dela so bili na začetku lastninjenja sredi devetdesetih let zaposleni. Z drugim soglasjem Agencije za privatizacijo je Delo konec leta 1995 postalo delniška družba. Po sprejetem modelu lastninjenja je za interno razdelitev pripadlo 20 odstotkov delnic, 40 odstotkov je bilo namenjenih notranjemu odkupu, 20 skladu za razvoj, preostalih 20 pa sta si vsak na polovico razdelila državna pokojninski in odškodninski sklad. Čez dobra tri leta, januarja 1999, so Delove delnice začele kotirati na Ljubljanski borzi, do tedaj so z njimi trgovali na sivem trgu, kjer je njihova vrednost presegla sedem tisoč nekdanjih slovenskih tolarjev. Ko pa je Delo prišlo na borzo, je delnica skokovito zrasla in v tednu dni dosegla celo vrednost 20 tisoč tolarjev. Visoka vrednost delnic je marsikoga premamila k prodaji, tako da se je delež notranjih lastnikov s 60 odstotkov kmalu zmanjšal za polovico. Novinarji in drugi zaposleni se niso mogli upreti velikemu zaslužku - delnice so namreč dobili po nominalni ceni 500 tolarjev (plačali so jih z lastninskim certifikatom ali ugodnim kreditom, ki jim ga je pri bankah uredilo kar Delo), prodajali pa so jih tudi po ceni, ki je presegla celo trideset tisoč tolarjev.
Zapravljena priložnost
Zelo hitro je delnice prodal nekdanji dolgoletni urednik Dela Mitja Meršol, podobno je naredilo še nekaj drugih izpostavljenih novinarskih imen. Denimo Mojca Drčar Murko, ki je upokojena in danes živi v Kamniku. Po podatkih Geodetske uprave je (solastnica dveh nepremičnin. Ko je Delo začelo kotirati na borzi, je Drčar Murkova posedovala dobrih štiri tisoč delnic, kar je v lastniški strukturi časopisne hiše pomenilo 0,83-odstotni delež. Po podatkih Klirinško depotne družbe so imeli največ delnic med zaposlenimi člani uprave, ki so jih v notranjem odkupu lahko nakupili največ. Z 11.998 delnicami oziroma 2,43-odstotnim deležem je bil rekorder nekdanji predsednik uprave Jure Apih, sledili so mu Ivo Oman, Emil Šuštar, Tit Doberšek ... Precej pod palcem v delnicah Dela je na začetku leta 1999 imel tudi »večni« odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer - imel jih je nekaj manj kot štiri tisoč. Večji delničarji med Delovimi novinarji so bili še: Branko Soban, Gregor Pucelj, Janko Lorenci, Boris Jež, Ivan Gerenčer, Vlasta Felc, Marijan Zlobec, Stojan Zitko, Željko Šepetavc, Damijan Slabe, Dragica Bošnjak, Darijan Košir ... Košir si je, najbrž tudi z izkupičkom pri prodaji Delovih delnic, v Bizoviku pri Ljubljani zgradil veliko družinsko hišo.
Med delničarji Dela danes ni več nobenega zaposlenega. Pivovarna Laško, ki zaradi finančnih težav in pod pritiskom sedanje vladajoče politike namerava časopisno hišo prodati, je pod propadlim tajkunom Boškom Šrotom sredi leta 2007 z objavo prevzemne ponudbe zaprla Delovo lastniško strukturo. Laškemu so tedaj delnice po dokaj visoki ceni 135,5 evra oziroma 32.471 tolarjev prodali še zadnji mali delničarji, ki so imeli v svojih rokah nekaj manj kot 14 odstotkov Dela. Pivovarna Laško je danes 80,8-odstotni lastnik Dela, preostali delež pa je v lasti dveh njenih hčerinskih družb: Radenske (19,1662 odstotka) in Firme Del (0,0029 odstotka). Dr. Sandra Bašič Hrvatin v svoji študiji o medijskem lastništvu sklene: »Novinarji, zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so imeli možnost lastniškega nadzora nad Delom, so to svojo možnost prodali.«
