Po Žuglju Žugelj?
NatisniMedij: Delo - FT Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 30. 11. 2009 Stran: 2
V domačem gospodarstvu je prejšnji teden odjeknila vest, da je vlada razrešila direktorja za trg vrednostnih papirjev Damjana Žuglja. Torej tistega direktorja, ki podeljuje licence za opravljanje borznega posredovanja, bedi nad zakonom o prevzemih, preganja tajkune in tajkunske posle in še bi lahko naštevali.
Žugelj je moral oditi, ker ga je vlada v času Janševega mandata nezakonito imenovala na mesto direktorja ATVP, kar je po dveh letih pravdanja zoper vlado dokazal Žugljev protikandidat Urh Bahovec.
Zatem je v noči s četrtka na petek sledila maratonska seja sveta agencije, ki je vladi predlagal, naj za vršilca direktorja ATVP imenuje - Damjana Žuglja.
Kako bo odločila vlada, bomo po nekaterih napovedih izvedeli ta teden, ironija pa je, da je direktorja ATVP odnesla sodba v imenu ljudstva. Prav tovrstnih sodb si je namreč goreče želel izbojevati tudi Žugelj sam, pa se, vsaj kar zadeva bilanco ugodno rešenih primerov kršitev, ne more pohvaliti z nič kaj večjim izplenom kot njegovi predhodniki. Resda je agencija v času Žugljevega mandata odprla kar nekaj postopkov, resnici na ljubo pa nobena od (tudi medijsko) odmevnih akcij ni doživela sodnega epiloga ali potrditve v obliki izrečene globe. Veliko ugibanj pa se je v petek vrtelo okrog vprašanja, ali Žuglju res pripada visoka odpravnina in tudi o tem bo tekla beseda prihodnji teden.
Največji in najbolj pereč problem slovenskega gospodarstva -podjetij in menedžerjev v času finančne krize - je nerešeno vprašanje gospodarskega krča in likvidnosti. O tem je bil govor tudi na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije, kjer je ugledni gospodarstvenik Velimir Bole ocenil, da krize v Sloveniji ne bi bilo, če je ne bi bilo v tujini, zato je tudi ovir za okrevanje v Sloveniji manj, kot drugje v jugovzhodni Evropi. Kriza se torej nadaljuje. Nekaj več upanja dajejo zadnji podatki Ekonomskega inštituta pravne fakultete v Ljubljani, ki kažejo na prve znake optimizma v domačem gospodarstvu. Posebej velja omeniti dva: prvič, v slovenski blagovni menjavi se je septembra znova nekoliko okrepil izvoz, in drugič, za malenkost se je v septembru povečala tudi industrijska proizvodnja.
S krizo se ukvarjajo krizni ministri in ti so prejšnji teden odločili, da bo Slovenija ob kopici razvojnih agencij in skladov po novem bogatejša še za odbor, ki naj bi bedel nad vsemi razvojnimi sredstvi. Podrobnosti o delovanju odbora za zdaj niso znane, bodo pa v njem vsi ministri, katerih resorji bdijo nad katero od agencij ali skladov, povezanih s spodbujanjem razvoja. Teh pa ni malo. Več reda si želi tudi minister za gospodarstvo, ki je obljubil, da bo s posebnim zakonom uredil plače direktorjev in poslovodstev v državnih podjetjih in v lokalnih skupnostih.
»Vlada je že v začetku leta na predlog ministrstva za gospodarstvo sprejela priporočila nadzornikom podjetij v večinski lasti države, kako naj ravnajo pri določanju plač direktorjev v teh podjetjih. Prej smo imeli pri tem pravo sračje gnezdo. Priporočila so družbe, ki sodijo v naš resor, v glavnem upoštevale. Treba pa je vedeti, da se po določenem času, ko država postavi nadzornike, spletejo vezi med upravami in nadzorniki, in plačna pravila se razrahljajo, plače in nagrade pa se lahko dvignejo, če zadaj ne stoji aktivni oziroma zasebni lastnik. Poleg tega se najdejo takšni, ki se jim priporočil ne zdi vredno upoštevati. Zato sem se odločil, da je treba pravila uzakoniti, predvsem pa sem hotel v zakon pripeljati tudi podjetja, ki so v solasti lokalnih skupnosti,« je na vprašanje, zakaj je treba plače urediti še s posebnim zakonom povedal minister Lahovnik.
Zakon bo torej dodatna varovalka, s katero hoče vlada narediti red na tem področju, nato pa bo z uredbo določila razmerje med plačo direktorja in povprečno bruto plačo v podjetju. Minister Lahovnik je napovedal, da bodo kot najvišje razmerje verjetno postavili i : 5, za javna komunalna podjetja pa nižje, najbrž 1 : 3. Torej se ne bo več moglo zgoditi, kot se je še lani, daje bilo razmerje recimo 1 : 25 ali še več (Pozavarovalnica Sava, v kateri je predsednik uprave leta 2008 zaslužil kar 652.000 evrov).
Za konec še nekaj dobrih vesti. Državni zbor je sprejel proračun za prihodnji dve leti, vlada pa je v četrtek potrdila nov cenik dimnikarskih storitev, ki temelji na delovnem nalogu z zapisanim točnim časom začetka in konca dela dimnikarja in ki ga bo uporabnik teh storitev moral podpisati. Na podlagi preverjanja razmer v dimnikarski službi, priporočil računskega sodišča, urada za varstvo potrošnikov in številnih pritožb uporabnikov dimnikarskih storitev je ministrstvo za okolje in prostor namreč ugotovilo, da je daleč najbolj sporno zaračunavanje storitev. Koncesionarji dimnikarskih območij so pogosto namesto časa, ki so ga v resnici porabili za neko storitev, stranki zaračunavali čas, ki ga je dosedanji cenik določal kot najdaljši možen čas za izvedbo neke storitve. Po novem bo - če smo pravilno razumeli - stranka plačala le delo, ki je bilo dejansko opravljeno.
Dobra novica - Po novem naj bi dimnikarjem (ki se jim, resnici na ljubo, ob njihovem obisku niti ne moremo upreti) plačevali le delo, ki bo dejansko opravljeno.
