Družbe Pivovarne Laško niso ogrožene
NatisniMedij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 11. 2009 Stran: 9
Na ravni skupine v prvih devetih mesecih 21,1 milijona evrov čistega dobička, do konca leta pa bo sledilo za kar 190 milijonov evrov slabitev. Ker imajo družbe Pivovarne Laško dovolj kapitala, naj slabitve ne bi ogrozile njihovega prihodnjega poslovanja.
Ob objavi letošnjih devetmesečnih poslovnih rezultatov (skupine) Pivovarne Laško je bilo mogoče razbrati, da so imele družbe Pivovarne Laško (Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Pivovarna Laško, Delo) ob koncu septembra natančno za 124,315.937 evrov terjatev (poleg glavnice še pogodbenih in zamudnih obresti) iz naslova posojil družbama Infond Holding in Center Naložbe. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko pravi, da bodo težko od obeh dolžnikov izterjali pomembnejši znesek svojih terjatev, zato bodo pri vsaki izmed svojih družb, kjer je nastala terjatev, do konca letošnjega leta opravili slabitve v breme rezerv in preteklih (neizplačanih) dobičkov.
Vseh slabitev, ki bodo narejene do konca letošnjega leta, bo sicer okrog 190 milijonov evrov, saj bodo v Pivovarni Laško prevrednotili, po večini navzdol, tudi nekatere druge (finančne) naložbe. Vse to bi lahko povzročilo, da bi družbe skupine Pivovarne Laško letošnje poslovno leto sklenile tudi z izgubo, a tekoče poslovanje ni slabo, saj je Pivovarna Laško na ravni skupine po letošnjih devetih mesecih dosegla 21,1 milijona evrov čistega dobička. "Nobena izmed naših družb zaradi opravljenih slabitev ne bo insolventna (plačilno nesposobna), saj imajo dovolj kapitala. Vse družbe pa tekoče poslujejo z dobičkom," je včeraj za Večer povedal Dušan Zorko. Prvi mož Pivovarne Laško je še dodal, da jim je količinsko prodaja piva in vode resda nekoliko upadla, a da so bili zlasti pri pivu ti padci bistveno manjši kot pri večini njihovih tujih konkurentov, medtem ko je pri prodaji vode konkurenca v Sloveniji vedno večja. Po Zorkovih besedah so v strateških načrtih tudi zapisali, da si želijo pri določenih svojih izdelkih na trgih držav nekdanje Jugoslavije povrniti vsaj del tržnih deležev, ki so jih že imeli. "Imamo močne blagovne znamke, a danes je tam konkurenca neprimerno večja kot pred leti," opozarja Zorko.
Šrotov odhod z odpravnino
Predsednik uprave Pivovarne Laško je dejal, da so se z njegovim predhodnikom razšli v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo, ni pa želel natančneje pojasniti, kdaj in za kakšno odpravnino je končal delovno razmerje v Pivovarni Laško Boško Šrot. Zorko je dejal le to, da je bila odpravnina določena v skladu z delovnopravno zakonodajo. Po poročanju časnika Finance naj bi bil Šrot kot "tehnološki višek" upravičen do sedmih plač in pol odpravnine, vendar se ne ve, ali direktorskih ali plač, ki jih je zadnje mesece prejemal kot pravnik družbe. Glede spora o veljavnosti majske "stopniščne" skupščine Pivovarne Laško pa je Zorko vnovič zatrdil, da je zanje ta skupščina neveljavna, saj takrat izvoljeni nadzorniki niso bili niti vpisani v sodni register, zanj so tako bili veljavno izglasovani nadzorniki na avgustovski skupščini delničarjev. O višini odpravnine in ali se boji morebitne odškodninske tožbe za škodo, ki naj bi jo bil s posojili svojima Infond Holdingu in Centru Naložbam povzročil Pivovarni Laško, smo želeli povprašati tudi Boška Šrota, a je po tistem, ko smo se mu predstavili, prekinil klic.
Po besedah Dušana Zorka pa želijo z letošnjimi slabitvami bankam (te so tako njihove lastnice kakor posojilodajalke) sporočiti, da prekinjajo prakso iz preteklosti, da pa je tekoče poslovanje več kot solidno, kar lahko s svojimi močnimi blagovnimi znamkami v prihodnje še izboljšajo. Kaj pa (od)prodaja posameznih hčerinskih družb? "S 1. decembrom postaja predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli, katerega prva naloga bo, poleg povrnitve zaupanja v Delo in izboljšanja njegovih poslovnih rezultatov, prodaja naložbe v časopisni družbi Večer. Ne bomo pa s prodajo nobenega deleža hiteli. Tudi v Mercatorju želimo ohraniti svoj 23,4odstotni lastniški delež, ker ima družba velik razvojni potencial. O tem, da se za ajdovski Fructal zanima italijanski Parmalat, pa sem danes (včeraj, op. p.) prvič prebral šele v enem izmed časopisov," je sklenil prvi mož Pivovarne Laško.
Pivovarna Union 46,359.795 EUR (do Centra Naložb 18,751.544 EUR, do Infond Holdinga 27,608.251 EUR)
Radenska 41,571.192 EUR (od tega približno 10 milijonov evrov do Infond Holdinga, preostalo do Centra Naložb)
Fructal 15,165.121 EUR (do Centra Naložb 6,414.537 EUR, do Infond Holdinga 3,309.596 EUR, kapitalska izguba pri nakupu delnic Infond Holdinga 5,440.988 EUR)
Pivovarna Laško 13,995.403 EUR (do Centra Naložb 6,016.619 EUR, do Infond Holdinga 1,728.784 EUR, pri Novi KBM zastavljene delnice Radenske v vrednosti 6,250.000 EUR)
Delo 7,224.426 EUR (do Infond Holdinga 6,710.244 EUR, do Centra Naložb 514.182)
SKUPAJ: 124,315.937 EUR VEČER ■ Vir: javna objava Pivovarne Laško
Kdo je veljavni nadzornik Laškega?
Na majski skupščini delničarjev Pivovarne Laško, ki naj bi jo bila nekdanja uprava želela nepravilno prepozno preklicati, sta bila za nadzornika imenovana tudi Boštjan Marovt in Bojan Ludvik Šef, ki ju je predlagalo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). Omenjena nikdar nista bila vpisana kot nadzornika Pivovarne Laško v sodni register, četudi predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bi morala biti. Infond Holding, ki je vmes tožbo že umaknil, je tedaj na sodišču s tožbo izpodbijal sklepe majske "stopniščne" skupščine, kar se Verbiču zdi še posebej sporno, saj je bila tožena Pivovarna Laško, ki jo je tedaj vodil Boško Šrot, in to od družbe, ki jo je prek Kolonela in Centra Naložb takrat lastniško obvladoval ravno Šrot.
Konec avgusta pa je skupščina delničarjev Pivovarne Laško za nadzornike za štiriletno obdobje imenovala Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkoška in dr. Vladimirja Malenkoviča, prav tako je bil na neodobravanje precejšnjega števila delničarjev za člana nadzornega sveta predstavnika kapitala ponovno imenovan Anton Turnšek, in to za štiri leta, pri čemer mu nov mandat prične teči šele 17. junija prihodnje leto. "To imenovanje je bilo še posebej sporno, saj je bil omenjeni soodgovoren za dogajanje v času Šrotovega vodenja Pivovarne Laško, hkrati pa ni bilo sprejetih nobenih zavez do delničarjev, da bo finančno stanje v laški pivovarni sanirano," je za Večer včeraj dejal Verbič, ki izpostavlja, da bi lahko bile seje sedanjih nadzornikov nezakonite, še posebej je to problematično, ker je, tako Verbič, bilo na njih v zadnjih mesecih za prihodnost družbe sprejetih kar nekaj pomembnih odločitev. Dodajmo, da pa VZMD s tožbo na celjskem okrožnem sodišču zahteva ničnost sklepa z avgustovske skupščine o imenovanju treh novih nadzornikov, (dt)
