Semenarna
Delavci Semenarne pomirjeni, a previdni
Medij: Delavska enotnost Avtorji: M.B.Teme: Mali delničarjiRubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 01. 2013 Stran: 16
Delavci Semenarne pomirjeni, a previdni Lastniški spor v Semenarni še ni končan, čeprav je prisilna poravnava potrjena. Zagotovila in dejanja nove uprave sta delavcem vlila toliko zaupanja, da so se pomirili. Če bo prišlo do kršitev delavskih pravic, se bodo uprli.
Na petkovem zboru delavcev Semenarne so sodelovali predstavniki upniškega odbora, starih lastnikov in novih lastnikov. Delavske zahteve in pričakovanja, o katerih smo pisali v prejšnji številki Delavske enotnosti, je uprava izpolnila (od začetka prisilne poravnave del delavcev dobi plače 10., drugi del pa 18. v mesecu), prav tako se vsi zavzemajo za ohranitev podjetja. V sedanjih razmerah razlogov za stavko ni, saj podjetje delavcem, ki so sicer upravičeno zaskrbljeni, ničesar ne dolguje.
Kot nam je povedala predsednica podružnice Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) v Semenarni Nuša Zupančič, je bila med prisilno poravnavo delovnopravna zakonodaja v podjetju v celoti spoštovana, »delavci so prejemali plače in ostale prejemke v zvezi z delom redno in skladno z veljavno zakonodajo«. Takratna uprava je sindikat sproti seznanjala s postopki prisilne poravnave »in v kolektivu je vladalo pozitivno vzdušje«. »Zaposleni so bili motivirani za delo, saj so na podlagi informacij, ki so bile posredovane s strani predstavnikov uprave, upravičeno pričakovali pozitiven izid postopka prisilne poravnave,« je še poudarila. Lastniški puč konec leta pa je pri zaposlenih povzročil »nemir, strah in negotovost«. Na prvem zboru prvi letošnji petek so bili delavci delno seznanjeni, dodatno pa še na zboru prejšnji petek.
»Delavci smo bili glede na to, da je bila prisilna poravnava pred zaključkom, presenečeni,« je o dogajanju konec lanskega in v začetku tega leta še povedala sogovornica. Še na zboru delavcev tik pred božičem niso bili nič obveščeni o nesporazumih med lastniki, verjeli so v uspešnost sanacije, katere del je bila tudi reorganizacija (sedaj je 300 zaposlenih). V začetku leta po prisilni zamenjavi uprave so omenjali stavko, a ker zanjo ni pravne podlage, so rožljanje z njo umaknili, saj poslovne odločitve in lastništvo niso v rokah delavcev. Po tem obdobju začetne zmedenosti delo nemoteno poteka, delavci so tudi imenovanje predstavnika banke za izvršnega direktorja razumeli kot konstruktiven napredek. Sedaj je za Semenarno prelomen čas, saj imajo od januarja do junija tradicionalno vrhunec prodajne sezone, vrenja pa so omajala zaupanje poslovnih partnerjev.
»Sindikat se bo aktiviral, če se bodo kršile pravice delavcev,« je dodala Zupančičeva, za katero reševanje zapleta z italijanskimi lastniki ostaja uganka. S petkovim zborom in sodno potrditvijo prisilne poravnave, po kateri morajo svoje obveznosti poravnati v prihodnjih štirih letih, je po besedah Zupančičeve storjen »še en korak v pravo smer« glede obstoja Semenarne, podjetja s 105-letno tradicijo. Delavci pričakujejo naslednje srečanje z upravo po koncu 1 5-dnevnega pritožbenega roka v okviru nadaljnjega postopka poravnave. M. B.
Stečaj je nesprejemljiv »Lastniški spor v Semenarni je nastal, ker prejšnja uprava po njihovih trditvah ni seznanjala starih lastnikov z dejanskim stanjem v podjetju, ni jim omogočala vpogledov v dokumente in v slabitve kapitala, narejene v hčerinskih družbah Semenarne v drugih državah,« pa je o lastniškem sporu povedal sekretar SDTS Ladi Rožič, ki je zadnje tedne vpet v dogajanje v Semenarni. Slabitve so bile tolikšne, da je premoženje Semenarne postalo negativno (negativni kapital v višini 199 tisoč evrov). Tri četrtine premoženja po potrjeni prisilni poravnavi je v lasti Deželne banke Slovenije in Abanke Vipa, nekaj manj od četrtine je v lasti dveh italijanskih podjetij, preostali delež pa od malih delničarjev (delničarjev je skupaj okoli 200). Rožič je na petkovem zboru delavcev vse pozval k zdravemu razumu in k dogovoru, saj je edina druga pot stečaj, kar pa je za tako staro podjetje s tako tržno nišo in programom (tudi vzgojo rasdinskih sort) nesprejemljivo. «







