Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) Rajko Stanković, je danes 17. maja 2010 vložil poziv Generalni državni tožilki Barbari Brezigar za zagotovitev zakonitega in transparentnega ravnanja državnega tožilstva pri zastopanju kazenske obtožbe v primeru storitve kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, izvršenih s strani nekdanjega zakonitega zastopnika Pivovarne Laško, d.d., Boška Šrota in nekdanjega zakonitega zastopnika holdinške skupine Istrabenz, d.d., Igorja Bavčarja ter drugih oseb vpletenih v obe zadevi.
V preteklem tednu je bila javnosti razkrita informacija o zaključku poteka policijske preiskave s področja gospodarske kriminalitete, ki naj bi bila povezana z dvema nezakonitima menedžerskima prevzemoma znanih gospodarskih družb. Nobenega dvoma ni, da je šlo v predmetni preiskavi za preverjanje zakonitosti izvorov financiranja predmetnih prevzemov in ostalih poslovnih aktivnostih v gospodarski družbi Istrabenz, ki jo je takrat vodil Igor Bavčar ter v skupini Pivovarna Laško, pod vodstvom takratnega vodje Boška Šrota. V času opravljanja gospodarske dejavnosti tako družbe Istrabenz kot Pivovarne Laško je prišlo pod vodstvom omenjenih oseb do spornih nezakonitih ravnanj, ki imajo vse zakonske determinante kaznivih dejanj storjenih zoper gospodarstvo, ter opustitve dolžnosti ravnanja v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika, z namenom izpeljati prikriti prevzem in preko prikritega lastništva obvladovati interese obeh gospodarskih družb.
Nedvomno je, da so bila tovrstna ravnanja i.jpg)
zpeljana mimo interesov tako gospodarskih družb kot tudi njenih delničarjev kot lastnikov, predvsem pa so bila izvedena na nedopusten in netransparenten način, mimo vseh veljavnih zakonskih predpisov, s čimer je bila povzročena ogromna premoženjska škoda (foto: iz dokumentacije časnika Dnevnik).
Glede na kompleksnost in naravo storjenih aktivnosti, ki se očitajo zgoraj omenjenima fizičnima osebama, se namenja poseben poudarek zaščiti celotnega premoženja, pridobljenega na nezakonit način ter zavarovanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi nevarnosti njihove nadaljnje odtujitve in razpršitve s strani osumljenih oseb, s čimer bi bilo onemogočeno oškodovanim udeležencem ugoditi zahtevku za povrnitev tako nastale škode. Zakon o kazenskem postopku tako v svojem 109. členu določa, da se sme na predlog upravičenca odrediti v kazenskem postopku po določbah, ki veljajo v izvršilnih zadevah, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi kaznivega dejanja.
Neuradno je znano dejstvo, da je celjsko sodišče predlog za začasno prepoved razpolaganja s premoženjem pristojnega tožilstva zavrnilo, saj njegovo premoženje naj ne bi izviralo s storitvijo očitanega mu kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Mnenja smo, da je takšna odločitev krajevno pristojnega celjskega sodišča neutemeljena in nedopustna, predvsem pa je rezultat odločitve sodišča, ki je zaradi krajevne povezanosti in vplivnosti osumljenca Boška Šrota na tem regionalnem področju morda ne najbolj primerno za odločanje v predmetni zadevi.
Glede na tehtne razloge in smotrnosti postopka, ki spremljajo obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, domnevno storjenih s strani Boška Šrota in Igorja Bavčarja, naj se postopek izloči s trenutno krajevno pristojnega celjskega in koprskega sodišča ter naj se dokonča posebej pred pristojnim sodiščem, ki naj ga določi glede na naravo in tehtnost obeh postopkov neposredno Vrhovno sodišče RS, s čimer bi bilo zagotovljeno spoštovanje ustavnega načela in uresničevanje pravice do nepristranskosti sojenja.
Od Generalne državne tožilke kot predstojnice Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije pričakujemo zakonito ravnanje, usmerjanje in organizacijo dela državnega tožilstva na način, da bodo pri izvajanju njihovih pristojnosti zastopani interesi vseh oškodovanih ter bo zadoščeno načelom zakonitosti in pravičnosti, ljudem pa znova povrnjeno zaupanje v pravno državo in delovanje pravosodnih institucij, kot neodvisne veje oblasti v državi.
V skladu z 24. poglavjem Kazenskega zakonika, ki našteva kazniva dejanja zoper gospodarstvo, sta osumljenca oz. osumljenci v času vodenja in nadzora gospodarskih družb, tako Istrabenz d.d. kot Pivovarne Laško d.d., kot tudi v drugih družbah domnevno izvršili naslednje vrste kaznivih dejanj:
Upamo, da bo Generalna državna tožilka k zadevi pristopila z enako zavzetostjo, kot v zadnjih dveh medijsko odmevnih primerih (afera bulmastifi, afera Prijatelj) in bo nemudoma popravila morebitne napake njenih kolegov.
Ker verjamemo v institucije pravne države pričakujemo, da bo nemudoma poskrbela, da se zaradi zavarovanja interesov upnikov in lastnikov v obeh družbah uveljavi zahtevek za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi kaznivega dejanja ne samo zoper oba bivša predsednika Uprav, ampak za vse vpletene.