ZA OGLED KRATKEGA DOGAJANJA KLIKNI NA SLIKO
"Komu so sploh še mar mali delničarji?"
"Komu so sploh še mar mali delničarji?" je bil naslov tematskega večera, ki ga je v četrtek, 19. 11. 2009 v Kranju pripravila GBD Gorenjska borzno posredniška družba.
Gostiteljica večera je bila Ani Klemenčič, izvršna direktorica finančne družbe GBD, d.d.
Sodelujoči razpravljavci pa so bili:
- dr. Borut Bratina, z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru in član ZNS,
- dr. Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
- Rajko Stanković, predsednikDruštva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS)
Ljubljana, 25.11.2009
Mali delničarji so pogosto oškodovani in iztisnjeni iz družbe brez primerne denarne odpravnine in da so brez ustreznega (pravnega) varstva prepuščeni sami sebi. Rajko Stanković, predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, je dejal, da male delničarje poleg VZMD, v katerem je tudi Rajko Stanković delal od 15. junija 2006 do 13. marca 2009 kot sekretar, od konca aprila 2009 zastopa tudi Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS), ki ima po vsej Sloveniji že (21) enaindvajset odborov malih delničarjev z več kot tisoč pridruženimi člani.Povzemimo nekaj misli iz razprave.
Ali ščitijo male delničarje tudi nadzorni sveti?
Dr. Borut Bratina, izredni profesor za gospodarsko pravo na Ekonomsko poslovni fakulteti Maribor, je ob tem dejal, da nadzorni svet ščiti interese malih delničarjev, če ščiti interese družbe in s tem vseh delničarjev. Veliko je odvisno od sestave nadzornega sveta, v Sloveniji pa so v mnogih primerih nasprotujoči si interesi med večinskimi in malimi delničarji.
Tožba proti Janku Kosmini in Tonetu Turnšku?
"Ne razumem, da tako izkušena gospodarstvenika v funkciji nadzornika, kot sta Janko Kosmina in Tone Turnšek, nista postavila ultimata po odstopu Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu, potem ko sta razkrila svoje lastništvo v Istrabenzu in v Pivovarni Laško," je dejal Stanković in poudaril, da v društvu resno razmišljajo o vložitvi tožbe zoper oba nadzornika, kajti če bo šel v stečaj Istrabenz, ne bo ob premoženje le 14 tisoč njegovih delničarjev, ampak tudi 62 tisoč delničarjev NFD-ja in 40 tisoč delničarjev Petrola.
Kakšna vloga Agencije za trg vrednostnih papirjev?
Direktor ATVP dr. Damjan Žugelj je povedal, da agencija ni varuh zakona o gospodarskih družbah in tudi nima pooblastil, da bi razčiščevala posamezne sporne primere, ampak je to stvar civilnih postopkov in notranjih razmerij. "Z menedžerskimi prevzemi ni nič narobe, če so zakoniti in transparentni. Problem je v posameznikih, v njihovih prevelikih apetitih," je znamenita izjava direktorja ATVP dr. Damjana Žuglja, ki so jo povzeli skoraj vsi mediji. Vse začelo in končalo pri bankah, pri katerih viri financiranja niso bili pod enakimi pogoji dostopni vsem.
Pri Istrabenzu se postavlja vprašanje, zakaj naj bi mali delničarji plačevali lakomnost bank, ki niso imele ustrezno zavarovanih posojil je razmišljal Rajko Stanković.
Za enega večjih problemov štejejo, da izpodbojne tožbe malih delničarjev na sodišču niso oproščene taks, kar marsikoga odvrne od tožbe.
Prav zato pravni strokovnjaki DRUŠTVA MDS pripravljajo predlog spremembe zakona, s katerimi bi male delničarje v primeru izpodbojne tožbe na sklepe skupščine oprostili sodne takse in v gospodarskih sporih, ki na sodiščih včasih trajajo predolgo, uveljavili mediacijo.
Praksa nadzornikov pri nas se šele izoblikuje, zato slovenska javnost ne more biti zadovoljna z njihovim delovanjem, je dejal dr. Bratina. Po njegovem, bi se iz lastnih napak največ naučili, če bi prišlo do nekega sodnega postopka, kjer bi odgovorni odgovarjali. Dr. Bratina meni, da bi to bil velik poduk tako odgovornim akterjem kot ostalim. "Mokra vaja je pomembna, ne samo suha," je dodal.
V primeru BTC pa se mali delničar FI_COM d.o.o. oz. njegov direktor Gordan Šibić dokaj uspešno zoperstavljata nezakonitemu menedžerskemu prevzemu družbe že od daljnega leta 2001. Dolgoletno pravdanje pa stane približno 1000 evrov na mesec. Kljub pravnomočnem sklepu, ki je razveljavila sklep o zmanjšanju kapitala, pa le tega registracijsko sodišče ne izvrši že skoraj dve leti.
Mali delničarji Turističnega podjetja Portorož so, potem ko jih je večinski delničar poskušal iztisniti iz družbe po ceni 25 evrov za delnico, podali predlog sodišču za sodni preizkus primernosti denarne odpravnine. Tu sta si prodajali delnice med sabo lastniško povezani družbi DZS in Terme Čatež. Delničarji so prepričani v svojo zmago, saj je delnica knjigovodsko vredna 100 evrov, cenitev pa je pokazala še višjo vrednost, da je nekaj narobe dokazuje, da jim že sedaj ponuja večinski lastnik že sedaj 50 EUR za delnico oz. 100 % več od iztisnitvene cene.
Ani Klemenčič je izpostavila problem malih delničarjev Perutnine Ptuj in občasnih čudnih dogajanj na kapitalskih trgih v tujini, kar kaže na morebitne malverzacije in se spraševala ali ATVP lahku tudi tu ukrepa.
Dr. Žugelj je povedal, da se lahko v takem primeru vlagatelj obrne na ATVP, le ta pa bo kot sedaj polnopravna članica sorodnih organizacij, to odstopila v reševanje kompetentni instituciji države v kateri se ta domnevni prekršek dogodi.
O zgodah in prigodah s sodnimi mlini okoli iztisnitve malih delničarjev Droge - Kolinske pa je poleg uvoda Rajka Stanković-a predstavil eden od vlagatelj tožbe mag. Janez KOŠAK, ki je bil do nedavnega vice guverner Banke Slovenije, sedaj pa je v pokoju. Je bil na letošnji skupščini izvoljen za nadzornika v NKBM. Povedal je, da sodišča postopke zavlačujejo in nemalokrat odločajo »zelo čudno«, kar je verjetno posledica nepoznavanja materije.
Mali delničarji LIP-a Radomlje in IBI Kranj so šele potlej, ko jim je priskočilo na pomoč združenje malih delničarjev dosegli višjo ceno.
Prav primer netransparentnega prevzema LIP Radomlje, d.d., s strani menagamenta LIP Radomlje, pa je izpostavil Anton ŽIBERT, predsednik OMD LIP Radomlje, ki je povedal, da ga žalosti, da je med drugimi tudi gostiteljica večera odigrala ključno vlogo pri omogočanju netransparentnega prevzema LIP Radomlje s strani managamenta in slamnatih kupcev (Študentski servis Kranj, NUFIN …). Sporno pa je tudi prodaja in nakup delnic v sklad lastnih delnic, saj je GDB po naročilu managamenta le te od delničarjev kupovala po 1,50 EUR do 2,00 EUR, nato pa to preprodal po višji ceni, novemu kupcu (enem izmed vodilnih v skupini GBD), le ta, pa je čez čas po 10 do 11 EUR prodal delnice v sklad Lipovih lastnih delnic, ki so bile ključne pri prevzemu tovarne. Podane so bile ovadbe in organi pregona te zadeve še preiskujejo.
In kaj je danes s tovarno? LIP Radomlje je v prostovoljni LIKVIDACIJI, saj direktor in njegovi pomagači nimajo denarja za financiranje proizvodnje in vračanje kreditov, zato bo ta več kot 100 letna tradicija lesne industrije v Radomljah, verjetno prav kmalu ugasnila in brez dela bo ostalo še preostalih 150 delavcev.
Vsi razpravljavci in udeleženci so strinjali, da je potrebno zakonodajo popraviti v tem smislu, da bosta ATVP in AZN neodvisni od dnevne politike ter podprli predlagane spremembe, ki jih sta vložili ti instituciji v proceduro.
Po zaključku okrogle mize je sledilo krajše neformalno druženje, kjer so se premlevali še drugi žulji malih delničarjev in vlagateljev.
O tematskem večeru "Komu so sploh še mar mali delničarji?", pa so poročali tudi v časniku DELO, FINANCE, VEČER in GORENJSKI GLAS ter DNEVNIKU.
V kratkem bo tudi na voljo celotni posnetek tematskega večera v Kranju.
Ljubljana, 26.11.2009
V kratkem bo tudi na voljo celotni posnetek tematskega večera v Kranju.