Izredno vodstvo Vzajemne, d.v.z. je v Laškem 6. 11. 09 namesto preklicane izredne skupščine pripravilo Zbor članov Vzajemne, d.v.z. Društvo MDS sta na zboru predstavljala predsednik Društva MDS Rajko Stanković in član Izvršnega odbora Društva MDS docent dr. Simon Čadež.
Po uvodni predstavitvi g. Dušana Kidriča, predsednika izredne uprave, smo udeleženci slišali pisno pojasnila Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju AZN) o ukrepu imenovanja izredne uprave.
V pismu je AZN odločno zanikala namigovanja, da je ukrep posledica potrebe po zaščiti ali prikrivanju dejanj preteklih uprav, kar so namigovali predstavniki ZDUS-a. Najstrožji ukrep je sledil le zato, da bi preprečili razpad sistema.
Dušan Kidrič in Irena Kos (izredna uprava Vzajemne) (foto SIOL)
Temu je sledila burna razprava, posebej s strani predstavnikov ZDUS-a in sindikatov, ki so si bili enotni, da tako strog ukrep ni bil potreben. ZDUS je javno pozval Vlado RS, da zamenja Svet AZN. Kritični pa so bili tudi zaradi odsotnosti predstavnikov Vlade RS. Bolj spravljiv, a še vedno oster je bil bivši minister za zdravje Vlade RS dr. Dušan Keber, ki je dejal, da sta svet AZN in njegovo vodstvo najmanj neučinkovita, če ne celo nesposobna.
Zastavlja pa se nam vprašanje, zakaj ni ukrepal takrat, ko je bil resorni minister za zdravje? AZN zato po mnenju dr. Dušana Kebra zasluži javno nezaupnico in razmislek Vlade o ukrepanju, čeprav Kidrič tudi pri njem uživa popolno zaupanje.
.jpg)
Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. v Laškem, 06.11.2009 (foto SIOL)
Prof. dr. Šime Ivanjko, doktor pravnih znanosti, profesor Zavarovalnega prava in dolgoletni dekan ter profesor Pravne fakultete v Mariboru, ki je tudi član strokovnega odbora Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je bil edini, ki je jasno in glasno povedal, da je bil ukrep Agencije žal nujen.
Ob tem je še opomnil na dejstvo, da zavarovanci niso lastniki Vzajemne, pač pa zgolj njeni uporabniki.
Povedal je tudi, da je ob nastanku, za razliko od drugih strokovnjakov, brezplačno sodeloval pri sestavljanju vseh potrebnih aktov, a kasneje žal ni bil deležen poziva, ker ni bil iz Ljubljane, ampak iz Maribora.
Javno je pozval predstavnike ZDUS-a naj nedvoumno potrdijo ali zanikajo, ali so prejeli denar od komercialne zavarovalnice oz. njenih podrejenih podjetij.
Po njegovem mnenju, ki mu pritrjuje tudi veliko članov Vzajemne, d.v.z. gre v celotnem dogajanju za konkurenčni boj zavarovalnic na trgu, saj bi morebitna uvedba življenjskih zavarovanj močno prizadela delež prej omenjene komercialne zavarovalnice.
Odgovora na to vprašanje, kot že večkrat do sedaj nismo dobili in bo verjetno znano šele po zaključnih računih leta 2009 pri tej komercialni konkurenčni zavarovalnici, ko bodo te podatke morale razkriti v bilancah in pojasnilih k njim.
Predsednik izredne uprave Dušan Kidrič je v nadaljevanju udeležencem pojasnil, da bosta z Ireno Kos opravljala predvsem dve nalogi, in sicer:
- ureditev spornih zadev iz preteklosti in s tem seveda tudi pregled poslovanja vseh dosedanjih uprav (najavil je da bo proti odgovornim ukrepal),
- priprava takšnega načina sodelovanja s člani zavarovalnice, da bodo pri tem lahko zastopane vse različne interesne skupine v Vzajemni in bodo odražale tudi strukturo zavarovancev.
V ta namen bo imenoval nekakšen posebni posvetovalni organ, ki ga bo pred dokončnim oblikovanjem dal v preverbo in potrditev strokovnjakom, saj želi, da pri delu izredne uprave pomagajo vse zainteresirane skupine zavarovancev.
Dr. Martin Toth, svetovalec Ministra za zdravje je povedal, da se razmišlja o oblikovanju zakona o vzajemnih zavarovalnih družbah. V njem bi natančno opredelili poslanstvo in namen, tako, da bi vzajemne zavarovalnice služile točno določenemu namenu, z njimi pa morajo upravljati njeni člani.
Kot trenutno neizvedljiva možnost pa se mu zdi prenos dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje, čeprav te možnosti še niso v celoti odpisali.
Edina vsebinska točka o razvoju VZAJEMNE d.v.z. je bila na vrsti šele pod zadnjo 6. točko Zbora, z naslovom: »Oblikovanje predlogov za sodelovanje pri upravljanju in načrtovanju razvoja zavarovalnice«. Tej točki smo žal namenili najmanj časa in o njej tudi najmanj razpravljali.
Konkretne predloge za delovanje zavarovalnice v prihodnosti, ter ideje, kaj bi bilo morda smiselno uvesti, je pri tej točki podal samo predsednik Društva MDS Rajko Stanković, saj drugih razpravljavcev tu ni bilo. Tako je podal naslednje predloge:
1. Nujno je uvajanje možnosti sodelovanja predstavnika Vzajemne, d.v.z. in predstavnikov drugih dveh zdravstvenih zavarovalnic (v nadaljevanju: ZZ) pri nadzoru stroškov (15 %), ki jih krijejo ZZ. Nedopustno je, da ZZ nimajo pravice vpogleda v fakture ZZZS in plačujejo glede na prejete fakture. Ob znanem dejstvu, da to za Vzajemno, d.v.z. predstavlja strošek v višini 200 miljonov EUR letno,bi morebitni prihranek samo v višini 10% pomenil, da bi lahko bila zavarovalna premija nižja kar za 1,85 EUR na mesec oz. za 1 mesečno premijo na leto.
2. Vsem trem ZZ naj se omogoči prisotnost pri pogajanjih glede cen zdravil ter storitev (tudi tukaj je še veliko odprtega finančnega prostora).
3. Uvede naj se kartica popustov za člane - npr. za zdravila, ki so samoplačniška, zdravilišča…Glede na dejstvo, da ima Vzajemna d.v.z. 900.000 potencialnih uporabnikov, marsikatero podjetje ali ustanova bi z veseljem ponudila popuste.
4. Nujno je uvajanje novih produktov (npr. za kritične bolezni, kot so: rak dojk, rak prostate …) oz. produktov za dolgotrajno nego v starosti.
5. Preuči naj se možnost uvedbe produkta življenjskega zavarovanja po modelu ustanovitve posebne d.d. ali druge organizacijske oblike, v katero gredo tisti člani Vzajemne d.v.z., ki to sami hočejo in so zato pripravljeni tudi plačati nekoliko več, pri tem pa je potrebno izkoristiti sinergijo kadrov, saj bi bilo nesmiselno uvajati nove skupne službe (računovodstvo, pravnike, IT podporo …). Novi člani naj plačajo več samo za ustanovni kapital in zagon, Vzajemna d.v.z. pa naj ponudi kader. Razmisli naj se o možnosti, da se ob prvi bilanci iz dobička te nove družbe po nekakšnem razdelilniku najprej odvedejo sredstva za plačilo kadra Vzajemne, d.v.z. za 1 leto nazaj in akontacija stroškov za 1 leto v naprej, nato pa naj gre vedno v naprej, če je seveda to zakonito. S tem ugodimo željam ZDUS-a in ne zaviramo razvoja zdravstvene zavarovalnice.
6. Uvedejo naj se storitve za starejše, kot so npr.: financiranje dnevnih centrov za tiste, ki niso v domu ostarelih, morda preventiva - razni pregledi in predavanja v zvezi z zdravim načinom življenja in preprečevanjem in premagovanjem morebitnih bolezni na naravni način.
7. Razmisli naj se o tem, ali je res potrebna zakonsko opredeljena 3 mesečna karenca zaradi neplačevanja, ali nerednega plačevanja in morebitne prekinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ali pa se namesto tega uvede nek denarni pavšal, ki omogoči, da se te pravice koristijo takoj že 1 mesec po plačilu te premije v naprej. V praksi to določilo pomeni, da če npr. nekoga podre avto ali ga zadane kap in nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, plača ZZZS 85 % storitev in zdravil, ostalih 15 % pa ta oseba sama, kar lahko gre v vrtoglave številke.
Navedene predloge si je predsednik izredne uprave zapisal, pozdravili pa so jih tudi drugi udeleženci Zbora.