Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 08. 01. 2014 Stran: 1
Finance / Banki v likvidaciji
V Banki Slovenije so prepričani, da plačne omejitve za izredni upravi Probanke in Factor banke ne veljajo, a na gospodarskem ministrstvu mnenja očitno ne delijo.
Ze prihodnji teden bo morala Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Uroša Čuferja pojasniti, zakaj pri določitvi plač izrednih uprav Factor banke in Probanke ni spoštovala zakonskih omejitev za plače vodilnih v družbah v večinski lasti države. Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki višino plač v državnih podjetjih omejuje, pa očitno ni edini predpis, ki so ga v Banki Slovenije pri tem kršili. Vsaj ko gre za plače članov uprave Factor banke v postopku likvidacije.
Banka Slovenije: Omejitve ne veljajo
Kot smo razkrili minuli teden, je Banka Slovenije izrednima upravama Probanke in Factor banke določila plačo v višini 15.000 evrov za predsednika uprave in 12.500 evrov za člane uprav. Ne le da je skrivala podatke o višini prejemkov, čeprav je bil denar za likvidacijo teh dveh bank zagotovljen iz javnih sredstev. Določila jim je celo plače, ki so nekaj tisočakov višje od plač, ki jih prejemata upravi dveh največjih bank v državi, torej NLB in NKBM.
Tako imenovani Lahovnikov zakon nadzornim svetom družb v državni lasti prepoveduje sklepanje pogodb o zaposlitvi, v katerih prejemki ne bi bili omejeni na največ petkratnik povprečne bruto plače v družbi. Ker sta Probanka in Factor banka v likvidaciji, funkcijo nadzornega sveta v njiju opravlja Banka Slovenije, kjer pa so prepričani, da za izredni upravi bank zakonske omejitve glede višine plač ne veljajo.
Zakon o bančništvu je namreč z lanskoletno spremembo določil, da izvaja Banka Slovenije, ko mora izredno ukrepati, funkcijo skupščine in nadzornega sveta v skladu z zakonom o Banki Slovenije in da ima torej širša pooblastila, kot jih drugim nadzornim svetom daje zakon o gospodarskih družbah. Toda edini zakon, ki določa prejemke uprav družb v večinski lasti države, je Lahovnikov zakon. Izjema so le prejemki vodstva tako imenovane slabe banke, vendar je zakonodajalec to izjemo vnesel v posebni zakon.
Da problem obstaja, priznavajo tudi na gospodarskem ministrstvu. To bo zato za prihodnji teden sklicalo sestanek, na katerem bodo razjasnili problem s plačami izrednih uprav bank, ki je nastal po tistem, ko je država sredi decembra postala stoodstotna lastnica Factor banke in Probanke. V Banki Slovenije se izgovarjajo, da v času podpisa pogodb z izrednima upravama, 6. septembra lani, Probanka in Factor banka še nista bili v državni lasti, a ob tem velja poudariti, da je Jazbec, ki je ukrep izrekel, vedel, da bosta banki prešli v državno last. To je bilo namreč jasno že ob začetku postopka likvidacije. Ministrstvo za gospodarstvo mora v primeru kršitev, to je ob podpisu sporne pogodbe ali če nadzorni svet pogodbe ne posreduje ministrstvu, izreči globo, ki znaša od 4000 do 5000 evrov. V Banki Slovenije menijo, da razlogov za izrek prekrška ni, »tudi če bi zakon ob dokapitalizaciji dejansko veljal tudi za prejemke članov izrednih uprav«, saj so pogodbe podpisovali, ko banki še nista bili v državni lasti.
Vse kaže, da je Jazbec pri določitvi plač izredne uprave Factor banke spregledal tudi zakon o javnih financah. Ta je ob začetku krize uvedel vrsto ukrepov, namenjenih bankam, a hkrati tudi omejitev za banke, ki bi državno pomoč prejele. Te veljajo tudi za Factor banko, ki je leta 2010 z državnim poroštvom izdala za 100 milijonov evrov obveznic, ki zapadejo v plačilo 9. junija 2015. Takrat se po naših informacijah tudi izteče obdobje, za katero so se v Factor banki ob prejemu državnega poroštva zavezali, da bruto mesečni prejemki vodilnih ne bodo presegali 8000 evrov. Če bi želel guverner Jazbec izredni upravi Factor banke še pred junijem 2015 zagotoviti višje plače, bi morala Prihodnji teden bo morala Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom Uroša Čuferja pojasniti, zakaj pri določitvi plač izrednih uprav Factor banke in Probanke ni spoštovala zakonskih omejitev. Fotografija: Luka Cjuha vlada oziroma v njenem imenu ministrstvo za finance tako verjetno preklicati omejitev glede višine prejemkov vodilnih v banki, dogovorjeno v pogodbi, ki stajo Republika Slovenija in Factor banka sklenili leta 2010.
Na finančnem ministrstvu, ki bdi nad zakonom o javnih financah, posebej pa nad spoštovanjem omejitev, določenih za družbe, ki so bile deležne državne pomoči, nam tudi po dveh dneh pojasnil niso mogli zagotoviti. Tako ni povsem jasno, ali je država oziroma v njenem imenu ministrstvo za finance omejitev plač Factor banke leta 2010 sploh zahtevalo, in če da, ali so od te omejitve odstopili pred sklenitvijo pogodbe s člani izredne uprave Factor banke.