Pravočasno se pripravite na letni popis ali inventuro

Natisni

Medij: Podjetnik
Avtorji: Kunšek Mojca
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Predpisi
Datum: 11. 11. 2009

Stran: 73

Podjetja morajo najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanje posomeznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Zakaj in kako to narediti? Mojca Kunšek Inventura čisti podjetje in hkrati opozarja poslovodstvo na napake pri postopkih in ljudeh, ki so pripeljali do razkoraka med dejanskim in knjigovodskim stanjem ter posledicami takega poslovodenja za rezultat podjetja. S popisom ali inventuro se ugotavljajo napake in nedoslednosti celotnega poslovnega sistema, kar vodi v temeljno ugotovitev, da je letni popis premoženja in obveznosti ena pomembnejših vsakoletnih dejavnosti vseh gospodarskih subjektov, ki so zavezani sestavljati bilanco stanja. 54. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti ter na podlagi zaključenih poslovnih knjig v treh mesecih po koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Najmanj enkrat letno je namreč treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Prav tako kontroliranje podatkov in stanj določa Slovenski računovodski standard (SRS) 28.23., ki med ukrepi za preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov uvršča tudi popis (inventuro) sredstev in dolgov, s katerim je treba uskladiti podatke, da bi ustrezali dejanskemu stanju. Promet v temeljnih poslovnih knjigah (glavni knjigi, dnevniku) ter stanje v glavni knjigi in pomožnih poslovnih knjigah je namreč treba uskladiti pred sestavitvijo letnih obračunov z dejanskim stanjem, ugotovljenem pri popisu. Podjetje praviloma popiše sredstva in dolgove na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta, največ 30 dni pred zaključkom poslovnega leta. Izjemoma lahko posebne predmete, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti, popiše v daljšem obdobju, vendar ne dalj kot v petih letih. Podjetje se lahko odloči za popis določenih sredstev tudi med letom. Imate pravilnik o popisu? Popis sredstev in obveznosti podjetje navadno izvede v okviru internih pravil, ki so opredeljena v internemu aktu, tako imenovanem Pravilniku o popisu, lahko pa so pravila popisovanja zapisana v temeljnem računovodskem aktu Pravilniku o računovodenju. Pravilnik o popisu navadno zajema: 1. predmet popisa, 2. čas popisa in ugotovitve stanj, 3. organiziranje popisa, 4. naloge vodje popisa, 5. popisne komisije in sklepe o njihovem imenovanju, 6. naloge popisnih komisij, 7. pripravo sredstev in knjigovodskih podatkov za popis, 8. izločanje poškodovanih in tržno nezanimivih sredstev, 9. delovni načrt in načrt dela popisne komisije, 10. pripravo popisnih pripomočkov, 11. popisovanje dejanskega stanja in primerjavo s knjižnim stanjem, 12. poročilo o popisu in obravnavo poročila, 13. usklajevanje ugotovljenega stanja s knjižnim stanjem, 14. hrambo dokumentacije. Navadno je za pripravo rednega letnega popisa pristojno računovodstvo podjetja, ki pripravi navodila za popis ob upoštevanju načela ločenosti evidence od izvajanja poslov (oseba, ki delo izvaja, ga ne sme tudi popisovati). Računovodstvo je tudi tisto, ki pred izvedbo popisa vsem dolžnikom posreduje obrazce odprtih postavk terjatev, tako imenovane obrazce IOP, da do konca poslovnega leta uskladi vse odprte in neporavnane terjatve in obveznosti oziroma oblikuje podlage za njihove popravke. Pri popisu premoženja je treba paziti, da se evidentirajo in popišejo vsa sredstva, ki so med popisom del premoženja podjetja, četudi niso na njenem sedežu ali v poslovni enoti (sredstva, dana v najem, v hrambo, v uporabo zaposlenim za delo na domu, v popravilo, zaloge v komisijski prodaji, material, dan podizvajalcem v predelavo in dodelavo). Če se podatki ne skladajo V vsakem podjetju nastajajo neskladja med knjigovodskim in dejanskim stanjem sredstev in obveznosti do njihovih virov predvsem zaradi: a) formalnih napak pri evidentiranju poslovnih dogodkov (napačni zneski, napačni konti), b) vsebinsko napačnih presoj posameznih poslovnih dogodkov in njihovega napačnega knjiženja, c) neustreznih in nepopolnih ali manjkajočih listin, ki ne kažejo v celoti nastalih poslovnih dogodkov, č) neažurnega knjiženja poslovnih dogodkov, d) loma, razsipa, primanjkljaja, uničenja, kraje. Ekonomski učinki popisa Ekonomski učinek popisa se kaže skozi prevrednotenje sredstev do višjih davčnih obremenitev zaradi nastanka popisnih razlik in (ne)priznavanja prevrednotenja sredstev, kar se kaže tako v spremenjenem računovodskem kot tudi davčnem rezultatu podjetja. Pri tem velja omeniti, da se podjetje srečuje z naslednjimi davčnimi obremenitvami: 1) Pri ugotavljanju popisnih razlik mora podjetje slediti pravilniku o odpisu, kalu in lomu za dejavnost, ki določa normalno stopnjo odpisa blaga (velja ob normalnih pogojih poslovanja ter ob skrbnem in strokovnem ravnanju z blagom). Pri tem normalna stopnja odpisa blaga šteje za maksimalno stopnjo, do katere je odpis še oproščen plačila davka na dodano vrednost. Od odpisa, ki presega odpis, izračunan na podlagi maksimalnih stopenj, oa se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. Vsak odpis blaga mora podjetje evidentirati tudi v svojih poslovnih knjigah. 2) Pri prevrednotenjih je treba slediti določbam Zakona o davku na dohodke pravnih oseb (ZDDPO-2), ki različno (ne) priznava odhodke in prihodke iz naslova prevrednotenja sredstev, kot tudi druge poslovne prihodke in odhodke, ki so predmet popisa sredstev in obveznosti, kot sledi: a. Odhodki zaradi prevrednotenja kratkoročnih in dolgoročnih terjatev (brez aktivnih časovnih razmejitev) zaradi oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih, če ne presegajo bodisi zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev, bodisi zneska, ki pomeni en odstotek obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja. Prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, se izvzemajo iz davčne osnove. b. Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev, ki niso priznani kot odhodki, se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, če gre za pravnomočni sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku, o potrditvi prisilne poravnave ali na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča. c. Odhodki, nastali zaradi prevrednotenja terjatev zaradi spremembe valutnega tečaja, se priznajo v celoti. d. Odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov se ne priznajo, razen če gre za finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. e. Odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, ki ustreza 20 odstotkom začetno izkazane vrednosti dobrega imena. f. Prihodki iz naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po ZFPPI-PP, se ne vključijo v davčno osnovo. g. Odhodki od obresti od posojil družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, se ne priznajo, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega družbenika v kapitalu zavezanca (gre za tako imenovani presežek posojil). Izjema pri tem so obresti pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah ter posojila zavezanca, za katera lahko ta dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Navedeni popravki davčne osnove zaradi različnega računovodskega in davčnega priznavanja odhodkov in prihodkov, ki so odraz popisa sredstev in obveznosti, se evidentirajo v skladu s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb v temeljnem obrazcu Davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb in so podlaga za obdavčitev pravnih oseb. Poročilo o popisu Zaključna faza popisa je Poročilo o popisu, ki ga ob navzočnosti vodje organizacije popisa in vodje računovodstva, obravnava poslovodstvo in se v sodelovanju z njima odloči o načinu knjiženja in likvidaciji ugotovljenih primanjkljajev oziroma presežkov. Na podlagi teh ugotovitev lahko poslovodstvo v nadaljevanju določa elemente novih organizacijskih ukrepov in poslovne politike podjetja, ki bi vodila k bolj smotrnemu, urejenemu in odgovornemu ravnanju vseh elementov poslovanja podjetja. Dolgoročna uspešnost podjetja je namreč možna le, če poslovodstvo obvladuje vse dele organizacije ter vse sestavine njene politike, kar se nedvomno kaže tako v rezultatu kot v zadovoljstvu tako imenovanih deležnikov, ki jih sestavljajo zaposleni, lastniki, banke, kupci, dobavitelji in druga zainteresirana javnost. ■