Nadzornike Vzajemne je obvladoval direktor in ne oni njega
NatisniMedij: Dobro jutro Avtorji: Cerar Gregor Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 07. 11. 2009 Stran: 13
MATEJA KOŽUH NOVAK, PREDSEDNICA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je pod vodstvom Mateje Kožuh Novak napovedala pravo vojno vodstvu zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in njegovo zamenjavo s pomočjo novih članov nadzornega sveta. Glavni razlog je bilo napovedano zviševanje prispevka za dodatno zavarovanje, čeprav se je vodstvo Vzajemne hvalisalo z dobičkom.
Naskok na Vzajemno oziroma na njeno vodstvo je bila zagotovo najbolj odmevna in morda največja akcija slovenskih upokojencev v zadnjih letih. Odziv je bil kar malce presenetljiv.
»Polovica upokojencev je zelo revnih in 23,5 evra, kolikor stane dodatno zdravstveno zavarovanje, je za upokojence, ki prejemajo 200, 300 evrov pokojnine, veliko denarja. Ljudje so nas na to opozarjali že nekaj časa in tudi moj predhodnik je pred tremi leti poskusil narediti akcijo, da bi upokojenci zapustili Vzajemno. Po številnih pozivih s terena smo se odločili, da nekaj storimo in imeli smo srečo, da so nam pomagali ljudje, ki se spoznajo na zavarovalništvo. Naš cilj ni bil prevzem Vzajemne, temveč da se uredijo razmere tako, da bodo lastniki soodločali o tem - upokojenci smo sicer samo tretjinski lastniki - kaj bo počela Vzajemna. Po naših ocenah je bila Vzajemna vodena mimo lastnikov. Način, na katerega so sklicevali skupščine, je bil porazen.«
Glede na to, da ste tretjinski lastniki, zakaj že prej niste poskrbeli, da bi imeli svoje predstavnike v nadzornem svetu?
»To nam je omogočil šele zakon, ki so ga sprejeli konec junija letos. Nadzorni svet je izbiral direktor po svojih željah. Predsednik nadzornega sveta je bil njegov sošolec in glede na to, da so morali nadzorniki podpisovati odstopne izjave brez datuma, je jasno, da je direktor obvladoval nadzorni svet in ne nadzorniki njega. Zato je bil naš cilj sklic skupščine in zamenjava nadzornega sveta, kamor bi bili imenovani predstavniki lastnikov. Izkazalo se je, da smo najbolj organizirana skupina prebivalstva, saj smo dobili več kot trideset tisoč pooblastil za sklic izredne skupščine in več kot dvajset tisoč za odločanje na skupščini.«
Vzajemno že dolgo pretresajo razne manjše in večje afere zaradi čudnih poslovnih odločitev In nepravilnosti. Podobno se je dogajalo tudi, ko jo je v preteklosti vodil Marko Jaklič.
»Sama nisem bila poučena o dogajanjih v preteklosti, toda zame je bilo dovolj, kar smo o Vzajemni izvedeli letos, o čudnem upravljanju, porabi in investiranju denarja. Na eni strani je imela Vzajemna presežke, na drugi strani pa je zvišala prispevek, namesto da bi ga znižala. Vzajemna je neprofitna zavarovalnica, zato smo se uprli njenemu preoblikovanju v delniško družbo, saj bi bili potem zavarovanci predani na milost in nemilost zavarovalnicam, ki bi lahko po lastnih željah zviševale prispevke.«
Na drugi strani pa se pojavljajo pomisleki, zakaj sploh imeti Vzajemno, saj bi lahko dodatno zavarovanje plačevali kar Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), namesto da so zavarovalnice neke vrste posrednice.
»Najboljši zdravstveni sistemi temeljijo na medsebojni solidarnosti in bolje bi bilo, da bi takrat, ko so se odločali za ustanovitev Vzajemne, le dvignili prispevno stopnjo, vendar to takrat očitno ni bilo mogoče. Vsekakor pa bo treba premisliti, kaj storiti v prihodnosti. Ena od možnosti je, da bi to prevzela zdravstvena blagajna, vendar mislim, da je leta 1998 Evropska unija zahtevala ločitev, saj je Vzajemna zasebna zavarovalnica, ZZZS pa državna. Vendar je vnovična združitev tudi ena od možnosti. Druga možnost je dvig prispevne stopnje tako visoko, da se dodatno zdravstveno zavarovanje ukine, tretja možnost pa, da ostane, kot je in da Vzajemna deluje po vseh principih vzajemne zavarovalnice.«
Za akcijo urejanja razmer v Vzajemni naj bi ZDUS zapravil kar veliko denarja, uprava pa jo bo ob odstopu, kot kaže, odnesla z visokimi odpravninami. »Veliko dela smo opravili prostovoljno, čeprav akcija ni poceni. Očitki o velikem zapravljanju so prihajali od direktorja Vzajemne Boštjana Averja in iz kroga njegovih ljudi. V akcijo smo šli čisto zavestno, saj je nekdo moral ustaviti ropanje prebivalstva, gre namreč za razmetavanje našega denarja. Problem je povezanost politike s kapitalom, saj je imela država že pred letošnjim letom vse možnosti, da zaustavi te fante, ker je že zdaj ogromno dokazov glede številnih nepravilnosti. Upam, da jim bo nova izredna uprava pristrigla peruti in da ne bodo dobili odpravnin, saj so kazensko odgovorni.«
Politiki očitate kapitalske povezave, Slovenija pa je po drugi strani ena od redkih držav, ki ima v parlamentu in celo v vladi stranko upokojencev, ki naj bi zagovarjala in uresničevala vaše interese. »Stranka DeSUS pripoveduje, da zagovarja naše interese. To je zgolj ena od strank, ki jo mi nagovarjamo, in večkrat smo nezadovoljni kot zadovoljni z njenim delom. Drugače pa se moramo pogovarjati z vsemi strankami, saj moramo za uresničitev svojih interesov dobiti glasove 51 odstotkov poslancev.«
Ali potem ZDUS bolje sodeluje z SD, kjer ste v preteklosti imeli kar vidno vlogo, bili ste tudi njihova poslanka v državnem zboru?
»Da, tudi jaz sem bila pred 15 leti ena od tistih naivnih strokovnjakov, ki so mislili, da lahko z vstopom v parlament rešijo svet. Ko sem analizirala svoje početje v parlamentu, sem prišla do sklepa, da nisem rojena za političarko. Zato sem začela delati v nevladnih organizacijah. Predstavniki NVO tako kot civilna družba po svetu obiskujemo stranke in pričakujemo, da bodo zastopale naše interese. Vendar mislim, da vse politične stranke še vedno delujejo v interesu kapitala. Zadnje odločitve Agencije za zavarovalni nadzor glede Vzajemne ocenjujemo kot navezo kapitala in politike v boju proti civilni družbi. Če se ne bomo upirali taksnim zadevam, kot je bilo v primeru Vzajemne, bo v Sloveniji kmalu deset odstotkov bogatašev, preostali del prebivalstva pa bodo reveži.«
Upokojenci ste v bistvu v nekakšnem konfliktu z vsemi vladami. Predvsem tisti bolj liberalno gospodarsko usmerjeni vam očitajo, da zavirate razvoj gospodarstva. Nasprotujete večji privatizaciji zdravstva, zmanjšanju socialnih prispevkov pri plačah ...
»V Sloveniji sploh nimamo leve stranke. Tisti, ki veljajo za leve, so v Sloveniji uvedli neoliberalizem in ne Janez Janša. On je vse skupaj samo potenciral. Nekdo pa mora stopiti na stran tistih, ki nimajo nič. V Sloveniji je recimo okoli 700 otrok, ki dobijo za umrlim očetom manj kot 100 evrov pokojnine. To je velika sramota. Ob tem pa si v banki, za katere sanacijo smo dajali proračunska sredstva, delijo milijonske odpravnine. Naša družba je izgubila smernice. Nismo edini, saj se to dogaja po vsem svetu, je pa škoda, da se je del naše družbe tako povampiril.«
Upokojenci opozarjajo, da je nemogoče preživeti s sedanjimi pokojninami, na drugi strani pa se v prihodnosti obeta znižanje pokojnin glede na odstotek plače in je jasno, da sama pokojnina v prihodnosti tako ali tako ne bo edino sredstvo za preživetje upokojencev.
»Najnižje pokojnine bodo morale zadostovati za preživetje. Vsak lahko varčuje v različnih varčevalnih shemah, toda problem je v tem, da je pri tako nizkih plačah za najmanj polovico ljudi nemogoče varčevati. V prihodnosti bo treba očitno več državnega denarja nameniti za pokojnine, pa čeprav zato ne bo patrij ali novih službenih avtomobilov. Osnovna pokojnina delavcev čez trideset let mora biti takšna, da bodo ljudje lahko normalno živeli, ne da bodo imeli za počitnice, temveč za kruh in mleko ter da bodo pozimi na toplem. Tega danes ni. Na ministrstvu za delo so izračunali, da je 560 evrov meja revščine za enočlansko gospodinjstvo. Polovica upokojencev dobi manj kot 560 evrov!«
Tudi velika večina delavcev nima dosti višjih plač. »Poleg tega pa morajo skrbeti še za otroke, za kar jim 560 evrov ne zadostuje. Če se trend nizkih plač ne bo spremenil, bo v Sloveniji zavladala velika revščina.« Življenje v Sloveniji pa je od zunaj videti precej bolj idilično. Prejšnji teden so objavili indeks globalne blaginje in Slovenija je bila uvrščena na 20. mesto. Prva je bila v Sloveniji popularna Finska, sledijo ji preostale skandinavske države. Sosednja Avstrija je recimo na 15. mestu.
»Zakaj smo tako uvrščeni? Zato ker smo uspeli obdržati socialno državo in zadržati tisto, kar smo ustvarili v socializmu, ker imamo recimo vrtce, ljudje so bili polno zaposleni in so še. Katastrofa pa se dogaja z mlajšimi generacijami, saj jih je še pri 35 letih veliko nezaposlenih. Vendar so to dovoljevale vse dosedanje vlade. Zdaj pravijo, da je študentsko delo anomalija, toda za odpravo anomalije niso storili nič.«
Mlade generacije imajo že vrsto let velike težave z zaposlitvijo, saj dobijo delo po navadi samo za določen čas, številni posamezniki stari med 30 in 40 let imajo samo nekaj let delovne dobe, saj so dobili prvo zaposlitev šele okoli 30. leta in pozneje. Te generacije bodo le stežka dočakale spodobno pokojnino, še posebej, če bo obračunana glede na celotno delovno dobo.
»Ravno zato se čudim zahtevam sindikatov, ki protestirajo proti delu do 65. leta. Nedvomno je dejstvo, da bodo morali ljudje delati dlje. Kdor dobi prvo zaposlitev pri 30 letih, bo imel pri 65 letih samo 35 let delovne dobe. Zakon tako ali tako predvideva, da se bodo tisti, ki bodo začeli delati pri dvajsetih, lahko upokojili prej, za podaljšano delovno dobo pa bodo dobili bonuse. Mislim, da so se sindikati tu preveč zagnali. Ključen problem je v tem, da imamo izjemno nevešče politike in izjemno sposobne menedžerje, ki so dobili v roke politike. Vsa politika z Drnovškom vred je bila naravnana tako, da je treba menedžerjem dati vse, da bodo potegnili Slovenijo navzgor. Toda koga so potegnili navzgor?«
Pred kratkim ste ob grožnjah vlade, da bo zaradi varčevalnih ukrepov zamrznila pokojnine, predlagali, da bi zamrznili samo pokojnine nad 700 evrov. To se ne zdi ravno pošteno do tistih, ki imajo višje pokojnine ravno na račun več plačanih prispevkov v preteklosti.
»Polovica upokojencev je pod robom revščine. Nekateri imajo nekaj premoženja, toda nižjo kot imajo pokojnino, manj imajo premoženja, saj so imeli vse življenje nizko plačo. Mlajšim generacijam sem želela pokazati, kaj je solidarnost in svojim kolegom sem predlagala, da bi privolili, da se v celoti zamrznejo za eno leto, kot je predvidela vlada, samo višje pokojnine, torej za nekakšno posojilo državnemu proračunu za eno leto. Upokojenci z višjimi pokojninami bi lažje zdržali brez recimo 100 evrov na mesec kot tisti, ki jim veliko pomeni pet evrov. To bi bila dobra poteza do tistih, ki imajo nizke pokojnine, kot do mlajših, da jim pokažemo, da smo lahko solidarni. Vendar me nihče ni podprl, kar kaže, da celotna družba izgublja neke norme, zaradi katerih je preživela tisoč let. Če si Slovenci ne bi znali pomagati med seboj, bi naš narod že zdavnaj izumrl.«
»NEDVOMNO JE DEJSTVO, DA BODO MORALI LJUDJE DELATI DLJE. KDOR DOBI PRVO ZAPOSLITEV PRI 30 LETIH, BO IMEL PRI 65 LETIH SAMO 35 LET DELOVNE DOBE.«
