Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 11. 2012 Stran: 9
Dokapitalizacija Država sklada sili v dodatno kršenje prevzemnega zakona Od njiju pričakuje, da bo vsak prispeval po 25 milijonov evrov
Ljubljana - Ministrstvo za finance od Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) zahteva, da prispevata denar za 50-milijonsko dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), smo izvedeli. Država s tem državna sklada sili v dodatno kršenje zakona o prevzemih.
Izvedeli smo, da ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča pričakuje, da bosta Kad in Sod za dokapitalizacijo NKBM prispevala vsak po 25 milijonov evrov. To so nam potrdili tudi na ministrstvu. Ker zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank še ni začel veljati, izločitev slabe aktive iz NKBM pred koncem 2012 ne h mogoča, zato je edina alternativa za izpolnitev zahtev evropskega bančnega organa dokapitalizacija iz sredstev Kada in Soda, so nam odgovorili. Pojasnili so, da denar, s katerim je država lani dokapitalizirala državna sklada, pri povečanju kapitala NLB ni bil v celoti porabljen.
Delničarji NKBM bodo o dokapitalizaciji mariborske banke odločali 11. decembra. Uprava sicer predlaga izključitev delničarjev, kar Kad in Sod sta, a bi pri tem ohranila pravico, da 20 največjih lastnikov povabi k vplačilu svežega kapitala.
Kad in Sod ne komentirata
Ne na Kadu ne na Sodu dokapitalizacije NKBM ne želijo komentirati. Kad ima v NKBM trenutno 4,79-odstotni delež in Sod 3,2-odstotnega, a skupaj z drugimi državnimi lastniki nimata glasovalnih pravic. Agencija za trg vrednostnih papirjev jim jih je 26. septembra zaradi dodatnih nakupov delnic in s tem kršenjem zakona o prevzemih namreč odvzela. Novi nakupi bi bili torej dodatno kršenje zakona. Agencija od državnih lastnikov zahteva, da objavijo ponudbo za prevzem ali delež zmanjšajo pod 33 odstotkov. Direktor agencije Damjan Žugelj je pojasnil, da zakon za kršitelje ne predvideva sankcij za morebitne dodatne nakupe delnic brez prevzemne ponudbe.
Ker državna sklada po zakonu o preoblikovanju Kada in Soda deleža v posamezni naložbi ne smeta povečevati nad pet odstotkov brez soglasja skupščine, bi o tem moral najprej odločati najvišji organ družbe. V njenem imenu torej Agencija za upravljanje kapitalskih naložb in vlada.
VSE VEČ ODSTOPOV IZ NS ABANKE
Odstopi nadzornikov v Abanki se nadaljujejo, saj je po odhodu Andreja Hazabenta to mesto zapustil še Andraž Grum, ki je bil izvoljen leta 2010 na predlog malih delničarjev. Možnih razlogov za odstop je večje ugibal predsednik društva MDS Rajko Stankovič. »Morda je Grum s svojim odstopom omogočil, da bo dodatno mesto v NS dobil kdo od lastnikov, ki bo Abanki zagotovil sveži denar, a dopuščam tudi možnost, da je odstop povezan z zaostrenimi zahtevami BS glede nadzornikov v bankah,« je ugibal sogovornik. Po odstopu Gruma je v NS Abanke vse manj nadzornikov iz časov, ko je Abanko obvladoval trojček Triglav-cerkveni Zvon kranjska Sava, od nekdanje garniture nadzornikov so tako ostali le še Branko Pavlin, Mišo Čeplak in Slaven Mičkovič.