Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 20. 11. 2012 Stran: 1
Tri največje banke - vse so večinsko v državnih rokah - se I pripravljajo na dokapitalizacije. Kdo bo zagotovil sveži I kapital in saniral izgubo v NLB, NKBM in Abanki, je -JL vprašanje za vsaj pol milijarde evrov, kolikor bi v prvi fazi znašale kapitalske injekcije v omenjene banke.
Še najbliže dokapitalizaciji je NKBM, a na način, kije za 100.000 malih delničarjev sporen. Ob napovedani izključitvi prednostnih pravic sedanjih delničarjev - ti so za delnico praviloma odšteli 27 evrov -je namreč realen prevzem banke z vsega 50-milijonskim vložkom, a po 20-krat nižji ceni, 1,30 evra za delnico. In če upoštevamo, da bi prevzemnik verjetno pobasal še izkupiček od prodaje Zavarovalnice Maribor, je jasno, da je prodaja NKBM za nekoga lahko hudičevo dober posel. A ne za male delničarje.
Več neznank je v dokapitalizaciji Abanke, kjer ima največji lastnik, Triglav, zvezane roke, drugi delničarji pa rešujejo predvsem svoje finančne probleme. Najbolj stabilna rešitev za Abanko bi bila konsolidacija, recimo z združitvijo z Gorenjsko banko, a za to ni prave volje na več straneh.
Največja enigma ostaja NLB. Obseg njenih slabih terjatev se bliža četrtini in se povečuje. Manevrski prostor za državne kapitalske injekcije v NLB je omejen zaradi bruseljskih direktiv o državni pomoči, morebitne kupce NLB pa bi zanimal le poceni nakup že očiščene banke, ki bi jo sanirali davkoplačevalci. Ob tem pa vladni koncept slabe banke ostaja slabo obklesan torzo, druge bolj »bančne« rešitve za slabe terjatve pa nimajo politične podpore oblasti.
V Sloveniji nam tako ne primanjkuje le kapitala, ampak tudi človeškega kapitala in zaupanja. In to zdaj najbolj občutijo prav v največji banki. Ne manjka nam le kapitala, ampak tudi elementarnega človeškega zaupanja.