Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 10. 2012
Ljubljana - Leto dni po začetku organizirane prodaje večjega paketa delnic Petrola so v prodajnem konzorciju še vedno le Istrabenz in banke, ki so koprskemu holdingu v začetku leta 2009 zasegle delnice Petrola, ter Nova KBM, ki je do Petrolovih delnic prišla z rubežem propadlega Zvona Ena Holdinga. Preostalih večjih lastnikov predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec doslej še ni povabil k pristopu k prodajnemu konzorciju, čeprav se je izkazalo, da strateških vlagateljev 18-odstotni paket delnic ne zanima, temveč zgolj večinski delež.
Pri prodaji naložb in poplačilu upnikov je trenutni predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec bistveno manj uspešen od svojega predhodnika Tomaža Berločnika. Možnosti, da bi Istrabenz v celoti poplačal bančne upnike, je tako iz meseca v mesec manj, česar se očitno zaveda tudi Grbec, ki naj bi bankam upnicam že predlagal podaljšanje rokov za poravnavo posojil.
Zakaj k skupni prodaji še vedno niso pozvali preostalih večjih lastnikov Petrola in kdaj bodo to naredili, Grbec ni želel pojasniti. Istrabenzovo vabilo je po naših informacijah doslej dobila le Slovenska odškodninska družba (Sod), ki ima v lasti skoraj 20-odstotni delež Petrola, ne pa tudi Kapitalska družba, Skupina KD Group in belokranjski poslovnež Dari Južna, ki naj bi obvladoval med 10 in 15 odstotki Petrola. "K prodajnem sporazumu še nisem pristopil, ker nisem še dobil vabila," nam je dejal Južna, ki naj bi za možnost prodaje večinskega deleža Petrola že dlje časa lobiral pri političnih centrih odločanja. Sod k prodajnem konzorciju sicer ne more pristopiti, saj vlada in finančno ministrstvo še vedno nista sprejela niti sektorske politike niti se nista odločila, ali je Petrol za državo strateškega pomena. Če bi država v lastništvu Petrola želela ohraniti kontrolni 25-odstotni delež, Kad in Sod k prodajnem sporazumu ne bi mogla niti pristopiti oziroma bi lahko kvečjemu prodala tri odstotke delnic.
Za prevzem Petrola so se v preteklosti že zanimali madžarski Mol in nekatere ruske naftne družbe, med drugim Lukoil in Gazprom Neft, ki pa sta imela doslej že precej slabih izkušenj pri dogovarjanjih s slovenskimi oblastniki. Željo po enakopravni obravnavi pri privatizaciji je že lani na obisku v Sloveniji izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, zunanji minister Karel Erjavec pa je na obisku v Rusiji minuli teden rusko oblast tudi uradno povabil k sodelovanju pri nakupu deležev v nekaterih državnih podjetjih.
Prav od uspešne prodaje Petrola pa bo v veliki meri odvisen tudi uspešen zaključek prisilne poravnave in poplačilo bančnih upnikov. Čeprav v Istrabenzu vseskozi poudarjajo, da poplačilo upnikov poteka po načrtih, naše analize kažejo, da utegnejo imeti banke z Istrabenzom že konec prihodnjega leta številne težave. Vedno slabšega položaja Istrabenza se očitno zaveda Grbec, ki naj bi bankam že predlagal spremembo pogojev za odplačilo posojil. Kaj konkretno so predlagali bankam upnicam, v Istrabenzu niso želeli razkriti, po naših informacijah pa naj bi si Grbec prizadeval zlasti za znižanje obrestne mere in podaljšanje rokov za odplačilo posojil, ena od možnosti pa je tudi, da bi banke del posojil pretvorile v kapital.
Doslej je sicer Istrabenzu uspelo poplačati že nekaj več kot polovico dolgov, vendar pa po podatkih iz konca junija neto finančni dolg še vedno znaša visokih 188 milijonov evrov oziroma le okoli štiri odstotke manj kot celotno premoženje družbe. Za letošnje leto imajo v Istrabenzu že zagotovljena sredstva za plačilo obresti, prihodnje leto pa bodo prejeli tudi preostanek kupnine za Instalacijo, s katero bodo med drugim morali pokriti tudi stroške poslovanja in tekoče obresti.
Da bi Istrabenz izpolnil zaveze iz načrta o finančnem prestrukturiranju in do konca leta 2014 poplačal vse upnike, bi moral s prodajo svojega premoženja iztržiti še najmanj okoli 200 milijonov evrov. To pomeni, da si Istrabenz ne le ne more več privoščiti nobenih izgub ali nepričakovanih dogodkov, temveč mora svoje naložbe prodati z najmanj okoli 30-odstotno premijo. V družbi so namreč načrtovali, da bodo imeli že konec letošnjega leta 38 milijonov evrov kapitala, konec leta 2014 pa skoraj 62 milijonov evrov, medtem ko so ga imeli konec letošnjega junija zgolj še 23.600 evrov. Glede na to, da je Istrabenzu po prodaji Instalacije, Istrabenz Gorenja Energetski sistemi in Droge Kolinske poleg delnic Petrola ostal le še 51-odstotni delež družbe Istrabenz Plini, Actual I. T., Istrabenz Turizem in nekatere manjše naložbe, je le malo možnosti, da bi te načrte še lahko uresničil. Pred dnevi so v Istrabenzu sicer objavili razpis za prodajo nekaterih njihovih manjših hčerinskih družb, finančnih naložb ter zemljišč v Portorožu in Ankaranu, vendar glede na neugodne razmere na nepremičninskem trgu in trgu kapitala večjega zanimanja ni pričakovati. Istrabenz kot tak pa je povsem nezanimiva naložba za nekatere lastnike, med drugim Petrol. Zato ne bo nobeno presenečenje, če v kratkem kateri od lastnikov ne bo začel postopkov prodaje družbe. Večina lastnikov je namreč naložbo v Istrabenz že v celoti odpisala, vendar pa bi lahko terjatve za davek izkoristili šele, ko bi delnice tudi uradno prodali. Samo Petrolu bi prodaja Istrabenza sprostila za okoli 30 milijonov evrov terjatev za davek.