Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 13. 09. 2012 Stran: 1
Ljubljana - Sanacija slovenskega bančnega sistema bo očitno vsaj deloma potekala po zgledu nemškega sklada za stabilizacijo finančnega trga, le da bo imela slovenska vlada na čiščenje bančnih bilanc znatno večji vpliv. Številna ključna vprašanja načina reševanja slabih terjatev bank naj bi namreč vlada urejala kar s podzakonskimi akti. Tako naj bi med drugim odločila, katere terjatve bank se bodo prenašale na načrtovano novoustanovljeno družbo za upravljanje terjatev bank, pod kakšnimi pogoji, kako naj bi se te vrednotile, po katerih smernicah bo družba za upravljanje terjatev sploh delovala. To izhaja iz delovne različice zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki smo jo pridobili v uredništvu.
Banke, deležne ukrepov, bodo s sanacijo bančnega sistema, kot so si jo zamislili na ministrstvu za finance, zadolženem za pripravo zakonskega predloga, izgubile velik del samostojnosti, velika pozornost pa bo namenjena tudi obračunavanju z vodstvi bank, ki naj bi bila odgovorna za slabo stanje slovenskega bančnega sistema, kar je v svojih nastopih že napovedal tudi predsednik vlade Janez Janša. Ukrepi za sanacijo bančnega sistema naj bi se uporabljali do konca leta 2017, o uporabi posameznih ukrepov, ki jih predlog predvideva, pa bi odločala medresorska komisija. Ta naj bi bila sestavljena iz predstavnika kabineta predsednika vlade, treh predstavnikov finančnega ministrstva, po enega predstavnika pa bi imeli še ministrstvi za pravosodje in gospodarstvo ter Banka Slovenije.
Ukrepe za sanacijo bančnega sistema naj bi izvajal posebni sklad za stabilnost bank, ki bo v lasti že omenjene družbe za upravljanje terjatev bank. Koliko bo državo čiščenje bančnih bilanc dejansko stalo, še vedno ni znano, edini znesek, ki ga predlog zakona omenja, pa je na štiri milijarde evrov omejena višina državnih poroštev za financiranje prevzetih terjatev bank. A poleg tega bi se lahko država za financiranje sklada tudi zadolžila, pri čemer pa višina zadolžitve ni omejena.
Obveznice z državnim poroštvom bo za financiranje odkupov slabih terjatev bank izdala družba za upravljanje terjatev, nad katero naj bi bedelo računsko sodišče. Sklad, ki ne bo davčni zavezanec, naj bi se financiral s povračili bank in njihovih lastnikov, višina povračil pa bo določena v pogodbah med družbo za upravljanje terjatev in bankami. Med finančne vire bodo sodili tudi depoziti države pri bankah in prihodki od načrtovane privatizacije bank. Da bo ministrstvo za finance že letos začelo iskati kupca za državne deleže v NLB in NKBM, smo že poročali, glede na omenjeno različico predloga zakona pa bo prodajo državnih deležev v bankah, ki bodo deležne čiščenja bilanc, in obe omenjeni bosta zagotovo med njima, vodila družba za upravljanje terjatev bank.
Kot možen vir financiranja omenjenega sklada pa se v predlogu omenja tudi sredstva za povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi, ugotovljene v kazenskih postopkih zoper lastnike dolžnikov bank. Kako bi se v tem primeru razčiščevala sporna nenamenska poraba posojil podjetjem v večinski državni lasti, kot je na primer Intereuropa, zakon ne določa. Sklad za sanacijo bančnega sistema, ki bo lahko sodeloval tudi pri dokapitalizaciji bank, se bo financiral tudi z upravljanjem svojih naložb, torej z zaseženim premoženjem in vsemi preostalimi zavarovanji bank, kijih bodo te na sklad prenesle skupaj s slabimi terjatvami. Predlog ob tem omenja, da naj bi se terjatve ob prenosu vrednotile po »ceni, ki odraža realno dolgoročno ekonomsko vrednost«. Ta bo določena v pogodbi med skladom in banko, ki pa bo dejansko povsem izgubila samostojnost pri sprejemanju poslovnih odločitev. Družba za upravljanje terjatev ji bo namreč lahko celo naložila, da s posojili dokapitalizira določeno podjetje, tako pridobljen lastniški delež pa nato prenese na sklad za sanacijo. Kdo bi v primeru napačnih in škodljivih odločitev nosil odgovornost, zakon ne predvideva. Da bo družba za upravljanje terjatev pomembni igralec v slovenskem gospodarstvu, pa kaže tudi predvidena rešitev, po kateri bi ta upravljala celo z deleži podjetij, ki so v lasti državne SID banke, četudi ta sanacije svojega portfelja ne bo deležna. Na ta način naj bi država »enotno pristopila k sanaciji gospodarstva«. Zakon o prevzemih za čiščenje bančnih bilanc ne bo veljal.
Na sklad naj bi poleg že omenjenega prenašali tudi nestrateške družbe v lasti bank in njihove poslovne oddelke. Kako bi prenos poslovnih oddelkov bank na sklad za sanacijo pomagal k reševanju slabih terjatev, ni znano, je pa to še ena od rešitev, ki kaže na manjšo samostojnost vodstev bank, deležnih sanacije.
Družba za upravljanje terjatev bank bo očitno upravljala z deleži v številnih slovenskih podjetjih, kakšna načela bo pri tem zasledovala, kako bo na primer glasovala na skupščinah in ali se bo pri tem usklajevala z vodstvom Slovenskega državnega holdinga, pa ni jasno. Velja pa ob tem omeniti, da bo skupščino družbe za upravljanje terjatev predstavljala vlada. Ta bo imenovala tudi štiri člane njenega upravnega odbora, in sicer tri na predlog ministrstva za finance, le enega na predlog Banke Slovenije. Trije člani upravnega odbora bodo hkrati izvršni direktorji in te bodo iskali z razpisom. Ne bodo pa za člane upravnega odbora omenjene družbe, ki bo organizirana kot delniška družba, veljale omejitve glede višine plač, čeprav ta očitno ne bo vezana na njihovo uspešnost.
Za bankirje, krive nastanka slabih terjatev, trikrat daljši zastaralni rok
Eden od ciljev ustanovitve slovenske slabe banke bo »ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank« in tega so se na ministrstvu za finance lotili zelo odločno. V delovni predlog zakona so celo zapisali, da bodo zaposleni v načrtovani družbi za upravljanje slabih terjatev bank, ki ne bodo pristojnim organom nemudoma naznanili vsakega suma kaznivega ravnanja članov uprav bank in nadzornikov (drugih uslužbencev bank se zakon ne dotika), spoznani za pomočnike »storilcu kaznivega dejanja«. Da se jim kateri od krivih bankirjev ne bi izmuznil, so splošni zastaralni rok po kazenskem in obligacijskem zakoniku v omenjenem delovnem predlogu zakona podaljšali za trikrat.
Ministrstvo "prezrlo" nemško rešitev nadzora nad delom vlade?
Ministrstvo za finance se v delovni različici zakona vseskozi sklicuje na nemške rešitve, a ko gre za nadzor nad delom vlade, je nemško rešitev očitno prezrlo. Nad vladnimi odločitvami tako v nasprotju z nemškim vzorom očitno ne bo bdela parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki je eden ključnih instrumentov za nadzor vlade v parlamentarnih demokracijah. V komisiji za nadzor javnih financ oziroma proračuna ima, tako v Nemčiji kot v Sloveniji, večino opozicija, katere poslanec jo tudi tradicionalno vodi, v slovenskem parlamentu Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije. Vlada bi po predlogu zakona očitno raje poročala odboru za finance in monetarno politiko, ki pa ga vodi poslanec največje koalicijske stranke SDS Andrej Šircelj.