Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2012 Stran:
Ljubljana - Upravi Finetola in Maksime Invest pod vodstvom Janka Kastelica in Milana Ževarta sta se po naši informacijah v začetku tedna z bankami, ki jima obe družbi skupno dolgujeta okoli 90 milijonov evrov in jim že dlje časa ne poravnavata več niti obresti, začeli usklajevati glede izvensodne rešitve oziroma možnosti prostovoljne poravnave.
Če bo direktorju Finetola Janku Kastelicu z začetkom prisilne poravnave Finetola uspelo zdržati najmanj do srede maja, mu bodo za to še najbolj hvaležni nekdanji lastniki Oddusa, med katerimi je tudi družba Vasin Stanislava Valanta.
Podrobnosti sestanka z bankirji Kastelic včeraj ni želel komentirati, le malo pa je možnosti, da bi banke privolile v prostovoljni delni odpis dolgov oziroma v konverzijo dela dolgov v kapital obeh družb. V primeru neuspešnih pogovorov z bankami upnicami naj bi se v Finetolu in Maksimi Invest, ki imata v lasti polovico vseh delnic NFD Holdinga, po nekaterih informacijah že pripravljali na prisilno poravnavo. Pri tej sicer banke kljub veliki izpostavljenosti ne bi imele odločujoče besede, saj imajo svoja posojila po večini zavarovana s finančnimi naložbami. V drugačnem položaju pa so nekatere družbe povezane z NFD Holdingom, ki so prav tako kreditorke Finetola in Maksime Invest, poleg tega pa tudi jamčijo za nekatera njuna posojila (upniki z navadnimi pogojnimi terjatvami lahko glasujejo o prisilni poravnavi).
Finetol ima po naših informacijah že najmanj od septembra lani več dolgov kot premoženja. Po neuradnih informacijah naj bi Kastelic z začetkom insolvenčnih postopkov odlašal zlasti zaradi lanskoletne pripojitve družbe Oddus k Finetolu, saj je bila ta formalno zaključena šele sredi lanskega maja. Ker je imel Oddus v času pripojitve več dolgov kot premoženja, z njegovo pripojitvijo pa se je bistveno poslabšal tudi finančni položaj Finetola, bi tako prisilni upravitelj Finetola brez dvoma izpodbijal ta manever, saj bi se s tem rešil velikega dela dolgov in upnikov. Prisilni upravitelj pa bi pripojitev Oddusa lahko izpodbijal le, če bi v Finetolu insolvenčne postopke začeli pred majem (izpodbojni so posli v letu dni pred začetkom insolvenčnih postopkov).
Če bi pred tem datumom kateri od upnikov dal na sodišče predlog za začetek stečaja, bi to negativno vplivalo zlasti na takratne lastnike Oddusa, ki so v zameno za svoje deleže prejeli delnice Finetola. Z razveljavitvijo pripojitve bi namreč Oddus znova začel obstajati, a bi kmalu brez večjega premoženja in z visokimi dolgovi končal v stečaju, lastništvo sistema NFD pa bi se opazneje odprlo. Med večjimi lastniki Oddusa, ki je imel v času pripojitve pri banki Unicredit Slovenija, Factor banki, Banki Celje, Probanki in Abanki Vipa najetih za 29 milijonov evrov kratkoročnih posojil, je bila poleg NFD Holdinga tudi družba Vasin Stanislava Valanta, ki je po pripojitvi postala 4-odstotna lastnica Finetola.