Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 22
Ljubljana - Medtem ko so nadzorniki Abanke Vipe ta teden upravi dali soglasje za izvajanje projekta povezovanja Abanke in Gorenjske banke, pa so nadzorniki Gorenjske banke zahtevali dodatne analize. Dileme imajo zaradi vprašanja, ali bo združena banka dovolj kapitalsko trdna, trdijo naši viri. Abanka si je namreč z rekordno izgubo v lanskem letu, ki je znašala skoraj 120 milijonov evrov, krepko poslabšala kapitalsko ustreznost. Gorenjska banka pod vodstvom Gorazda Trčka si je vzela čas za temeljit premislek o projektu nastajanja druge največje bančne skupine v Sloveniji.
Po naših informacijah so nadzorniki Gorenjske banke na četrtkovi seji obravnavali informacijo o sinergijskih učinkih kapitalskega povezovanja z Abanko. Ob tem so na mizo dobili analizo obeh bank in njunega položaja na trgu. Ta je pokazala, da imata banki na domačem trgu dober položaj in bi se z združitvijo dopolnjevali, pomembne sinergijske učinke pa bi lahko dosegli tudi pri stroškovni učinkovitosti. Toda zatakne se pri kapitalski ustreznosti. Zaradi visoke izgube, ki jo je Abanka zabeležila v lanskem letu, so v Gorenjski banki namreč ocenili, da je kapitalska ustreznost Abanke močno padla in da je tik nad zakonskimi zahtevami. Tudi če bi se banki združili, se kapitalska ustreznost ne bi bistveno izboljšala, se bojijo v Gorenjski banki. Njeni presežki kapitala namreč ne bi zadostovali za to, da bi združena banka imela trdno kapitalsko osnovo za prihodnje delovanje. Zato v Gorenjski banki ocenjujejo, da bi morali še pred morebitno združitvijo opredeliti tudi vire za dokapitalizacijo in kdo bi lahko bili partnerji, ki bi bili pripravljeni pristopiti h dokapitalizaciji Abanke ali združene banke.
Nadzorniki Gorenjske banke so tako zahtevali, da se pred odločitvijo o nadaljnjih postopkih pripravi bolj poglobljena analiza, da "ne bi po združitvi ugotovili, da je bila storjena napaka in smo dobili eno slabo banko", je dejal naš vir, ki je želel ostati neimenovan. Poslovanje Gorenjske banke je sicer za zdaj solidno, toda tudi ta banka ima probleme v portfelju in v celotnem bančnem sistemu se obeta nadaljnje zaostrovanje poslovanja.
Kot je znano, izmed lastnikov Abanke zgolj Gorenjska banka in Zavarovalnica Triglav veljata za dovolj finančno trdni, da bi lahko sodelovali pri morebitni dokapitalizaciji. Toda težko je pričakovati, da bi nase prevzela celotno breme krepitve kapitala, sploh ker bi morala v primeru povečanja deleža objaviti prevzem Abanke. Poleg tega bi Triglav, kot smo že opozorili, tudi sam potreboval dokapitalizacijo, če bi želel vstopiti v prevzem Abanke, ki je bil v zadnjih letih tudi eden od možnih scenarijev.
Da se zavedajo možnosti, da Gorenjska banka ne bo pristala na združevanje, kažejo tudi sklepi nadzornega sveta Abanke. Nadzorniki so sicer ocenili, da je povezovanje Abanke in Gorenjske banke najboljša možnost tržne in kapitalske krepitve banke, toda sočasno so upravi dali soglasje tudi za začetek potrebnih aktivnosti za povečanje osnovnega kapitala z vplačilom novih delnic. Toda vprašanje je, koliko bi bilo na trgu interesa za nakup novih delnic banke, ki je lansko poslovno leto zaključila s tako slabimi rezultati in ki jo nadaljnje zaostrovanje čaka tudi v tem letu.
Združevanje sta s pismom o nameri že podprli tudi največji lastnici Abanke - Zavarovalnica Triglav kot tretjinska lastnica in Sava, ki je četrtinska lastnica Abanke in skoraj polovična lastnica Gorenjske banke. S tem ko se očitno upočasnjuje projekt združevanja bank, pa reševanje Abanke postaja vedno večji problem tudi za centralno banko pod vodstvom Marka Kranjca, ki mora skrbeti za stabilnost finančnega sistema. Kranjc je namreč nasprotoval konsolidaciji lastništva Abanke pod taktirko Triglava, ko razmere na trgu še niso bile tako zapletene. V vmesnem času pa je večina lastnikov Abanke pristala v še hujših finančnih težavah, Abanka pa zaradi čiščenja bilanc posluje mnogo slabše od pričakovanj.