Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2011 Stran: 9
Finančna kriza So znova oživele zamisli o povezovanju med Abanko in Gorenjsko banko?
Ljubljana - V času, ko javnost čaka odločitev glede dokapitalizacije NLB, prihajajo prve uradne napovedi, da bo treba kapitalsko okrepiti tudi tretjo največjo domačo banko.
Iz Abanke, ki na bančnem trgu obvladuje devetodstotni delež, so sporočili, da bo »za razvoj in stabilno poslovanje banke v obdobju 2012-2014« treba povečati njeno kapitalsko moč, ob čemer ne izključujejo niti povezovanja z drugimi bankami.
Če je še februarja letos veljalo, da je kapitalska ustreznost Abanke na »visoki ravni«, kot so takrat sporočili iz banke, je vodstvo Abanke zdaj prvič uradno opozorilo, da v nedogled to pač ne bo tako.
Nadzorniki banke, ki jih vodi nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, so v četrtek upravi namreč prižgali zeleno luč za izvajanje strategije 2012-2014, ki bo temeljila na treh korakih: povečanju kapitalske moči, krepitvi poslovanja s prebivalstvom ter malimi in srednjimi podjetji ter povečevanju stroškovne in procesne učinkovitosti.
»Kapitalska ustreznost banke, kot razmerje med regulativnim kapitalom in kapitalskimi zahtevami, ostaja na visoki ravni,« so včeraj na vprašanje, ah se z dokapitalizacijo mudi, odgovorili v Abanki.
V banki poudarjajo, da je dokapitalizacija le ena od možnosti za krepitev banke, druga možnost je povezovanje z drugo banko. Na vprašanje, ali so znova oživele ideje o povezovanju z Gorenjsko banko, ki je že večkrat padlo v vodo, pa so odgovorili, da povezovanje ni omejeno samo na eno banko.
»Sinergije v poslovanju bi iskali s tisto banko, kjer bodo možnosti in poslovni učinki najboljši,« so sporočili iz Abanke, ki jo vodi Jože Lenič.
»Uprava Abanke je danes v svoji izjavi potrdila, kar smo lastniki predvidevali že dlje časa, namreč da zaradi preteklih slabih naložb in s tem povezanih odpisov njena kapitalska ustreznost ni primerna, » je včeraj povedal predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič.
Močne slabitve so že lani znižale dobiček banke, negativni trendi pa se nadaljujejo tudi v letošnjem letu; od prvega januarja do konca septembra so v banki odpisali že za skoraj 86,8 milijona evrov slabih naložb. Tudi zato Stankoviča ne preseneča, da so nadzorniki upravo zadolžili tudi za proučitev možnosti povezovanja z drugimi bankami, najverjetneje z Gorenjsko banko.
»Po našem vedenju je izpostavljenost do kreditov v Gorenjski banki veliko manjša kot v Abanki. Povezovanje med bankama je tudi logično, saj so v obeh isti protagonisti; kranjska Sava je 49-odstotna lastnica Gorenjske banke, vodi tudi konzorcij lastnikov, ki obvladujejo več kot 50-odstotni lastniški delež Abanke. Z združitvijo teh dveh bank bi nastala tretja največja banka v državi, kar bi lahko pozitivno vplivalo tudi na poslovne rezultate skupine Sava in z njo povezanih oseb.«
Lani je Abanka največ slabitev oblikovala za Merkur, Alpos in SCT ter do finančnih holdingov, letos pa najverjetneje prednjačijo gradbinci in holdingi (kot je, denimo, Zvon ena holding), je včeraj ugibal Stankovič.
Visoke slabitve so banko znova potisnile tudi v izgubo, ki je v prvih devetih mesecih znašala 39,73 milijona evrov, kažejo nerevidirani nekonsolidirani podatki o poslovanju. Bilančna vsota banke ob koncu septembra se je v primerjavi s koncem lanskega leta skrčila za 6,2 odstotka in je znašala 4,27 milijarde evrov. To v banki pripisujejo predvsem zniževanju odvisnosti od zadolževanja na mednarodnih trgih. Če slabitev ne bi bilo, bi Abanka v devetmesečju poslovala z operativnim dobičkom v višini dobrih 37 milijonov evrov.