Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2011 Stran: 21
Ptuj - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je na včerajšnji skupščini s spretnim pravnim manevrom izigral male delničarje ptujske družbe na čelu s Kapitalsko družbo (Kad). Za zdaj kaže, da delničarji Perutnine Ptuj kljub uradno potrjeni zahtevi za posebno revizijo ne bodo dobili celovitega pregleda ozadja prodaje hčerinskih podjetij, številnih nepremičninskih in finančnih poslov ter večdesetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih družb v Sloveniji in tujini.
Glaser je namreč na skupščini z lastnim nasprotnim predlogom dosegel, da bo posebnega revizorja do konca oktobra izbral nadzorni svet, ki se bo moral pri tem ozirati na ceno, reference in neodvisnost. Na videz nepomembna razlika, dejansko pomeni, da v Perutnini Ptuj dejansko sploh ne bo potekala posebna revizija, kot sta jo v skladu z zakonom zahtevala Kad in društvo malih delničarjev MDS, opozarjajo pravni strokovnjaki. »Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) določa, da posebnega revizorja določi skupščina in ne nadzorni svet. Izbrani revizor dejansko ne bo imel pravic, ki jih v tovrstnih primerih določa ZGD, uprava Perutnine Ptuj pa mu sploh ni dolžna dati vseh želenih podatkov,« pojasnjuje pravni strokovnjak, ki ni želel biti imenovan. Po včerajšnji skupščini je sicer Glaser izrazil prepričanje, da »posebna revizija ne bo odkrila ničesar«.
Predlog Glaserja je podprla večina delničarjev (med večjimi lastniki je bil proti le Kad), na sprejeti sklep pa so poleg Kada vložitev izpodbojne tožbe napovedali v društvu MDS, ki ga vodi Rajko Stankovič. Vložitev izpodbojne tožbe je napovedal tudi Holding PMP, ki je v večinski lasti vodilnih v Perutnini Ptuj in ki je Glaserjev predlog podprl. Odločitve Holdinga PMP kjer je največji lastnik, Glaser včeraj ni želel komentirati, saj da ni predstavnik te družbe. Toda pričakovati je, da se bo Holding PMP na sodišču skliceval ravno na to, da sprejeti sklep ni skladen z ZGD, čeprav ga je predlagal Glaser kot njegov največji lastnik. Ob tem velja spomniti, da se je tudi nekdanja uprava Save na podoben način izogibala temeljiti preveritvi domnevno spornih poslov. Tudi v Savi namreč o reviziji niso odločali delničarji, ampak zgolj nadzorni svet, revizor pa je v svojih ugotovitvah izrecno opozoril, da ni opravil posebne revizije v skladu z zakonodajo, čeprav se je uprava ves čas sklicevala na revizijo.
Edini posli, ki jih je Glaser izključil iz revizije, so bili sicer kreditni tokovi med Perutnino Ptuj in Centrom Naložbami ter Infondom Holdingom, po katerem je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Nova uprava Pivovarne Laško izjave, na podlagi katere bi jamčila za posojila Centra Naložb in Infonda Holdinga (oba v stečaju), ne priznava, o sporu med Perutnino Ptuj in Pivovarno Laško pa bo moralo odločati sodišče.
Po neuradnih informacijah v Kadu že preučujejo možnosti, da bodo posebno revizijo zahtevali po sodni poti. Kad in MDS sta zahtevala, da bi posebno revizijo opravil Ernst&Young, ki pa po mnenju Glaserja ni primeren za posebnega revizorja Perutnine Ptuj, saj revidira tudi letna poročila Kada.
Poleg kreditnih poslov z Infondom Holdingom in Centrom Naložbami, navzkrižnega lastništva z Merkurjem in večdesetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih podjetij sta Kad in MDS zahtevala tudi pregled prodaje hčerinskih podjetij, ki smo jih razkrili v Dnevniku. Holding PMP je namreč prek družbe Agroinvesticije s 158 evri postal večinski lastnik družbe PP-Agro (nekdanji Agrokombinat Maribor), hkrati pa ima Holding PMP v lasti tudi 45 -odstotni delež bosansko hercegovske družbe Perutnina Ptuj B (PP B), ki velja za eno izmed najuspešnejših tujih hčerinskih družb iz Skupine Perutnina Ptuj.
»PP-Agro smo leta 2009 res prepustili drugemu družbeniku, saj smo pričakovali, da bo to pozitivno vplivalo na poslovanje PP-Agro,« je na skupščini povedal član uprave Perutnine Ptuj Milan Čuš ter zatrdil, da so 21. decembra lani s Holdingom PMP sklenili pogodbo, s katero so si zagotovili odkupno pravico njegovega deleža. Na kakšen način bi PP-Agro koristilo, da je v večinski lasti družbe Agroinvesticije, ki premore vsega 7500 evrov kapitala, Čuš ni pojasnil.
In kako je v lasti Holdinga PMP končala Perutnina Ptuj B? Kot je pojasnil Čuš, so imeli že leta 2006, ko so ustanovili PP B, v lasti le 55odstotni delež, preostalih 45 odstotkov pa Esad Begič, ki naj bi leta 2007 svoj delež prodal Holdingu PMP Po besedah Čuša naj bi kasneje prišlo do zapletov, saj naj bi Begič zanikal prodajo ter sprožil pravne postopke. Na izrecno vprašanje, zakaj Perutnina Ptuj ni izkoristila predkupne pravice, je Čuš odgovoril, da je z nakupom deleža Holding PMP nase prevzel tudi tveganje. Iz poročila o poslovanju Holdinga PMP je sicer razvidno, da je za delež v bosansko-hercegovski družbi odštel vsega 164.000 evrov, kar denimo predstavlja manj kot 0, 1 odstotka celotnega premoženja Perutnine Ptuj. Poleg tega velja opozoriti, da je Perutnina Ptuj v svojih letnih poročilih vse do konca lanskega leta izkazovala, da ima v lasti 99,6-odstotni delež PP B, Holding PMP ali Begič pa v poročilih nikjer nista omenjena kot solastnika.
Delničarji brez dividend, uprava brez pooblastila za dokapitalizacijo
Roman Glaser ni dobil želenega pooblastila za do 50-odstotno dokapitalizacijo. Izglasovano pooblastilo sta preprečila Kad in Perutninska zadruga Ptuj (PZP), ki je bila sicer tudi članica konzorcija (skupaj s Holdingom PMP, Probanko, Zlato Moneto II in Merkurjem), ki je leta 2008 prevzel Perutnino Ptuj. »S ponedeljkom bomo pogovore z vlagatelji prekinili,« je po skupščini dejal Glaser, ki je o potencialnih vlagateljih povedal le, da prihajajo iz Evrope. Na drugi strani je Glaserju uspelo s svojim predlogom, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, medtem ko so mali delničarji in Kad zahtevali izplačilo 0,2 oziroma 0,16 evra bruto dividende za delnico. Predlog uprave je dobil le 58-odstotno podporo, za ključnega pri odločanju pa se je izkazal Merkur, kije podprl tako predlog za dokapitalizacijo kot tudi predlog za neizplačilo dividend. »Z vidika Merkurja je bila to najboljša poteza,« nam je o včerajšnjem glasovanju povedal predsednik Merkurjeve uprave Blaž Pesjak. Predvidevamo lahko, da je Merkur s svojim glasovanjem želel zaščititi svoje interese kot delničar Perutnine Ptuj. Merkur in Perutnina Ptuj sta sicer v sodnem sporu zaradi delnic Perutnine Ptuj oziroma Merkurja. Medtem ko Glaser zahteva, da bi obe družbi zamenjali medsebojne delnice (to se je Glaser dogovoril z nekdanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem), nova uprava Merkurja tega dogovora ne priznava.