Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 05. 2011 Stran: 5
Danes se v Kopru izteče rok za ponudbe za svetovalca pri prodaji; bodo do konca leta lastniki postali Rusi ali Izraelci?
Po zastoju priprav na prodajo deležev v Petrolu bodo v Istrabenzu čez nekaj tednov že izbrali svetovalca za prodajo, nam je potrdil predsednik uprave Rudi Grbec. Kdo vse še gre v prodajo in kdo naj bi kupil Petrol?
Istrabenz bo začel prodajati skupaj okoli 16 odstotkov Petrola, ki ga ima v lasti sam in banke nj egove upnice NLB, Gorenj ska banka, Unicredit ... - te so mu delnice zaplenile leta 2009, ko je finančni holding klecnil. Za zdaj naj bi Istrabenz delež v Petrolu prodajal sam, dopušča pa se še možnost oblikovanja četrtinskega prodaj nega svežnja. Za nakup več kot 25 odstotkov Petrola mora namreč kupec po energetskem zakonu pridobiti soglasje vlade - v Istrabenzu pa ne želijo tvegati, da ga politika ne bi dala.
Z zbrano kupnino morajo namreč poravnati obveznosti iz prisilne poravnave. Z zbiranjem denarja se jim sicer ne mudi - naslednjič morajo glavnico namreč plačati šele konec prihodnjega leta. Lansko in letošnjo so poravnali s kupnino za Droga Kolinsko, za plačilo obresti, ki zapadejo letos, pa imajo denar zbran.
Bi bila lahko naprodaj večina Petrola?
Postopek izbire investicijske banke, ki bo prodajala delež, bi moral biti končan že do sredine marca, smo razkrili februarja.
Kandidatov za priključitev v prodajni sveženj je še nekaj, a Istrabenz jih za zdaj ne bo posebej vabil, smo izvedeli. Četrtinskega svežnja ne bi bilo težko oblikovati: vanj bi lahko prišli še NFD 1, družbe pod okriljem Darija Južne, pa Zvon Ena Holding ...
Po neuradnih podatkih bi svojih dobrih 19 odstotkov rad prodal tudi državni sklad Sod, ki bi brez prodaje sicer le težko izpolnil obveznosti iz denacionalizacije. A najverjetneje je, da bo politika temu nasprotovala. Ko smo v ponedeljek šefinjo AUKN Dagmar Komar vprašali, kakšna je strategija države v zvezi z deležem v Petrolu (zdaj ima dobrih 28 odstotkov), je dejala le, da se bo delež verjetno nekoliko zmanjšal. Ali na 25 odstotkov ali več, pa še ni vedela povedati.
Zanimajo se menda predvsem Rusi in Izraelci
K nakupu naj bi se prijavili vsi trij e naj večj i ruski naftarj i: Gazprom, Lukoil in Zarubezhneft. Prvi že ima rafinerijo v Srbiji, drugi v Italiji (Mantova), tretji pa v Bosanskem Brodu. Po neuradnih informacijah naj bi se za Petrol zanimali tudi Izraelci, ki so tudi v panogi prodaje tekočih goriv. Največkrat se omenjata Paz, največja izraelska energetska družba, in skupina Delek, ki se tudi ukvarja s prodajo naftnih derivatov. Z obema izraelskima družbama so se o združevanju pred leti že pogovarj ale nekdanje Petrolove uprave. Zakaj Petrol potrebuje strateškega partnerja in kakšnega sploh? Dodajmo še, da je o nujnosti iskanja strateškega partnerja na včerajšnji seji skupščine govoril tudi predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik. Omenjal je, da Petrol potrebuje lastnika z dostopom do virov nafte (»upstream«) ali pa rafinerijo (»midstream«). Evropska regulativa naj bi se namreč zaostrovala na področju mešanja biodizla in biobencina, ki ga bo v sestavi tekočih goriv moralo biti vse več. Po novem naj bi se namreč te mešanice lahko mešale le v rafinerijah.
Nekateri viri pa medtem menijo, da Petrol strateškega partnerja, ki ima tudi proizvodnjo nafte, ne potrebuje, saj se tako ali tako oskrbuje na globalnem trgu, kjer pa resne grožnje, da bi bila oskrba s tekočimi gorivi motena, ni. Enakim grožnjam bi bil izpostavljen tudi, če bi imel rafinerijo. Petrol potrebuje kapitalsko močnega lastnika, dodajajo, ki bi družbi priskrbel finančne vire in poskrbel, da se racionalizira.