Medij: Delo Avtorji: Vili Einspiler Teme: NLB Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 11. 2010
V NLB Beograd leva roka očitno ni vedela, kaj dela desna
Po informacijah, ki jih je pridobilo Delo, predstavlja nepremišljeno kreditiranje družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ki si ga je privoščila NLB, le vrh ledene gore.
O poslovanju NLB v Beogradu veliko vprašanj in malo odgovorov.
Beograd - Ker želijo naši viri ostati anonimni, ni mogoče izključiti, da njihove informacije niso dobronamerne. Zato smo se obrnili na NLB, da bi zagotovili verodostojnost trditev naših virov, iz pojasnil njihove službe za odnose z javnostmi pa lahko sklepamo, da se NLB ne more pohvaliti z dobrimi naložbami v Srbiji. Irena Oven je pojasnila, da znaša izpostavljenost NLB Skupine v Srbiji malo več kot 600 milijonov evrov, ni pa odgovorila na vprašanje, kolikšen delež je v slabih naložbah.
V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
NLB je preplačala večinski delež v Continental banki
»Zgodba o uspehu NLB Skupine v Srbiji« se je začela veliko prej, kot je na dan izbruhnila afera družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ko je policija prijela več kot 20 solastnikov in direktorjev družbe, ki so bili osumljeni zlorabe položaja in pranja denarja. NLB je s ciljem, da bi vstopila na srbski trg, že konec leta 2001 sklenila pogodbo o strateškem sodelovanju s Continental banko v Vojvodini. V NLB so na vprašanje, zakaj so kupili vojvodinsko banko, ki je imela manj kot desetdstotni tržni delež, pojasnili, da je bil vstop na srbski bančni trg takrat možen le z nakupom ene od obstoječih srbskih bank, ker Narodna banka Srbije ni podeljevala licenc za investicije »greenfield«. Na pripombo Dela, da je bila banka, če sodimo po revizijskem poročilu revizijske hiše Deloitte Touche, ki je vsebovalo kar tri strani pridržkov, kapitalsko neustrezna, so pojasnili, da je bila odločitev o nakupu sprejeta na podlagi ocene o potencialu banke, dejstev, ki so bila ugotovljena v opravljenem skrbnem pregledu banke in takratnih tržnih razmer.
V NLB so le delno odgovorili na vprašanje, ali so sklenili posel s Continental banko prek LHB Frankfurt, ki jo je vodil Boris Zakrajšek, in na vprašanje, ali sta pri poslu sodelovali tudi Zürich Inter Finance in Zveza bank Celovec. Pojasnili so, da je NLB lastniški delež v Continental banki pridobila leta 2005 od Republike Srbije in Agencije za sanacijo bank Republike Srbije. Po naših informacijah je NLB leta 2002 pridobila 13-odstotni lastniški delež v Continental banki, pri čemer se ni ozirala na dolgove, ki jih je imela banka do države. Za delež je plačala 34 milijonov tedanjih nemških mark, država pa je dolgove konvertirala v kapitalski delež.
Je bila LHB Frankfurt odgovorna za sumljive posle?
V tej povezavi je pojasnilo, da je NLB julija 2005 pridobila 98,5-odstotni delež v takratni Continental banki, za katerega je kupnina znašala 49,5 milijona evrov, kar je takrat predstavljalo 1,75-kratnik knjigovodske vrednosti kapitala banke, milo rečeno nepopolno, četudi upoštevamo zagotovilo banke, da je bil navedeni mnogokratnik primerljiv s takratnimi transakcijami (nakupi bank) v Srbiji in konkurenčno ponudbo za nakup banke od drugega ponudnika. V NLB niso pojasnili dogajanja v letih 2001 in 2002, tako da so se preprosto izognili odgovoru na vprašanje, ali so večinski delež v Continental banki dvakrat preplačali, ker je država konvertirala dolgove v lastniški delež.
Po mnenju virov Dela je NLB tako plačala srbske dolgove do pariškega in londonskega kluba, ki bi jih morala Srbija tako kot druge države plačati iz proračuna, kar v NLB zanikajo. Ker so se v NLB osredotočili samo na nakup večinskega deleža vojvodinske banke leta 2005, ostaja nerešeno vprašanje o vlogi LHB Frankfurt, ki je bila po mnenju naših virov odgovorna za izpeljavo sumljivih poslov, v katerih so krožile velike provizije.
Na vprašanje, ali je res, da tedanji predsednik uprave NLB Marjan Kramer ni upošteval predlogov, naj NLB kupi neoporečno banko v državni lasti, so v NLB odgovorili, da ugibanj ne morejo komentirati. K temu je treba dodati, da je NLB delno izpostavljena tudi prek Prvega faktorja Beograd, ki je izpostavljen, kot trdijo naši viri, za najmanj šest milijonov evrov, čeprav je njegov večinski lastnik SID – Slovenska izvozna in razvojna banka iz Ljubljane.
Poslovna stavba dražja kot nova tovarna
Če izhajamo iz poslovanja NLB v Srbiji, se država ni ravno pokazala kot dober gospodar. To je mogoče sklepati tudi iz nakupa poslovne stavbe NLB v Beogradu. V NLB niso odgovorili na vprašanje, koliko je bila težka naložba. Pojasnili so, da je bil nakup poslovne stavbe usklajen s strategijo združitve dveh bank NLB Skupine na srbskem trgu in centralizacijo vseh poslovnih aktivnosti NLB Skupine v Beogradu, kjer je NLB Skupina prisotna z dejavnostmi bančništva, lizinga, faktoringa, trade financea in pokojninskih skladov. ni upošteval predlogov, naj NLB kupi neoporečno banko v državni lasti, so v NLB odgovorili, da ugibanj ne morejo komentirati. K temu je treba dodati, da je NLB delno izpostavljena tudi prek Prvega faktorja Beograd, ki je izpostavljen, kot trdijo naši viri, za najmanj šest milijonov evrov, čeprav je njegov večinski lastnik SID – Slovenska izvozna in razvojna banka iz Ljubljane.
Poslovna stavba dražja kot nova tovarna
Če izhajamo iz poslovanja NLB v Srbiji, se država ni ravno pokazala kot dober gospodar. To je mogoče sklepati tudi iz nakupa poslovne stavbe NLB v Beogradu. V NLB niso odgovorili na vprašanje, koliko je bila težka naložba. Pojasnili so, da je bil nakup poslovne stavbe usklajen s strategijo združitve dveh bank NLB Skupine na srbskem trgu in centralizacijo vseh poslovnih aktivnosti NLB Skupine v Beogradu, kjer je NLB Skupina prisotna z dejavnostmi bančništva, lizinga, faktoringa, trade financea in pokojninskih skladov. ni upošteval predlogov, naj NLB kupi neoporečno banko v državni lasti, so v NLB odgovorili, da ugibanj ne morejo komentirati. K temu je treba dodati, da je NLB delno izpostavljena tudi prek Prvega faktorja Beograd, ki je izpostavljen, kot trdijo naši viri, za najmanj šest milijonov evrov, čeprav je njegov večinski lastnik SID – Slovenska izvozna in razvojna banka iz Ljubljane.
Poslovna stavba dražja
Po informacijah Dela za NLB ni bilo dovolj prestižno, da bi delila poslovno stavbo z Gorenjem, čeprav gre le za nekaj sto metrov zračne razdalje, naložba pa je bila vredna okoli 25 milijonov evrov. Za ponazoritev zadostuje že podatek, da je Gorenje za 20 milijonov evrov zgradilo novo tovarno v Valjevu. Kako je naložba NLB upravičila poslovna pričakovanja, pa je pokazala afera Agroživ iz Pančeva, ko leva roka ni vedela, kaj dela desna. Najbrž je res skrajni čas, kot je ugotovil premier Borut Pahor, da bi bil prihod tretjega partnerja v NLB zelo koristen, ker bi očitno očistil nekatere predale v banki, ki zdaj niso tako pospravljeni, kot bi morali biti, če bi hoteli imeti zdravo in konkurenčno banko.