Med nadzorniki Abanke tudi prvi mož Dnevnika

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2009 Stran: 11

Z današnjim dnem so nadzorniki Abanke (p)ostali Branko Pavlin, Simon Zdolšek, Uroš Rožič, Vladimir Mišo Čeplak in Slaven Mičkovič.

Včerajšnja 21. skupščina delničarjev Abanke Vipa je potekala po pričakovanjih. Nekoliko presenetljivo je bilo le imenovanje nadzornikov, med katerimi se je pojavilo tudi ime predsednika uprave Dnevnika, Branka Pavlina. Slednjega naj bi po razlagi dobro obveščenih virov s pomočjo države predlagala Zavarovalnica Triglav, sicer pa je Dnevnik lastnik več kot 8000 delnic Abanke. Poleg Pavlina so bili za naslednja štiri leta kot nadzorniki imenovani še Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Uroš Rožič (DSU), Vladimir Mišo Čeplak (Zavarovalnica Triglav) in dr. Slaven Mičkovič (finančno ministrstvo). Že od lani sta v nadzornem svetu Abanke janež Bohorič in Miha Dolinar, oba prihajata iz vrst kranjske Save.

Brez novih lastnih delnic Poleg imenovanja novih nadzornikov, z dnem skupščine sta iz nadzornega sveta izstopila Niko Trošt in Irena Vodopivec Jean, včeraj pa je bil odpoklican še Tomaž Toplak, nekdanji prvi mož Kapitalske družbe, delničarji niso z zadostno večino treh četrtin kapitala sprejeli predloga uprave in nadzornega sveta po odkupovanju novih lastnih delnic. Vseh bi lahko kupili do 720 tisoč, sedaj pa ostajajo pri trenutnih 9213 lastnih delnicah. "Iz omenjenega sklada lastnih delnic bi šlo v naslednjih treh letih za nagrade upravi, nadzornemu svetu in zaposlenim do 19.000 delnic, zato nam tudi sedanji sklad zadošča za nagrajevanje, sploh če vemo, da se povsod sprejemajo ukrepi za zniževanje tovrstnih nagrad," je po koncu skupščine dejal Aleš Žajdela, predsednik Abankine uprave.

Po njegovih besedah Abanka namerava izpolniti za letos zastavljene cilje o 5-odstotnem povečanju bilančne vsote (obsega poslovanja) in pa o čistem dobičku v višini 36 milijonov evrov. V lanskem letuje Abanka Vipa bilančno vsoto sicer povečala za enajst odstotkov, na 3,82 milijarde evrov, čistega dobička pa je bilo za 22,2 milijona evrov. "Trenutno poslovanje kaže, da bi letošnje cilje lahko dosegli. Če pa bo prišlo do zaostrenih razmer, bo treba načrte nekoliko znižati. Na področju sindiciranih (tujih) posojil nam je uspelo zadržati delež na rekordni ravni iz leta 2007, prav tako povečujemo obseg depozitov," je pojasnil prvi mož Abanke. Povezovanje z Gorenjsko banko že v letu 2010? Eden najbolj vnetih podpornikov povezovanja med Abanko Vipa in Gorenjsko banko je Janez Bohorič, dolgoletni direktor kranjske Save, ki je pomembna delničarka obeh bank. Delež Save v združeni banki pa bi bil dobrih 30 odstotkov. "Noben od velikih delničarjev obeh bank ne ugovarja povezovanju. Sedaj po oblikovanju nadzornega sveta Abanke pa bosta lahko upravi obeh bank nadaljevali z delom v tej smeri. Kdaj bo prišlo do povezovanja, pa zdaj še težko rečem (neuradno smo izvedeli, da bi se to lahko zgodilo že v naslednjem letu, op. a.).

Po višini kapitala pa tudi po obsegu poslovanja bo to druga največja banka v državi, po kvaliteti pa daleč spredaj. Težave s sedežem povezane banke ne vidim, ker je lahko ta tudi v petih mestih," je včeraj dejal Bohorič in dodal, da bi s povezavo Gorenjska banka pridobila tržno pozicijo, Abanka pa kapitalsko moč. Zanimivo je, da je imela konec lanskega leta Gorenjska banka (355,6 milijona evrov) več kapitala kot Abanka Vipa (339,5). Bilančna vsota Gorenjske banke se je lani ustavila pri 1,82, Abanke pa pri 3,82 milijarde evrov, je pa Gorenjska banka z 42,5 milijona evrov čistega dobička bila skoraj dvakrat uspešnejša od Abanke (22,2). Aleš Žajdela, prvi mož Abanke, je pojasnil, da nova povezana banka ne bi imela preveč zaposlenih, ker sta obe po tem kazalniku daleč pod slovenskim povprečjem, bi pa še naprej delali v smeri povečevanja poslov s prebivalstvom, majhnimi in srednje velikimi podjetji, pa tudi pri prodoru na trge jugovzhodne Evrope.

Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), je na skupščini podal nasprotni predlog k točki o delitvi bilančnega dobička. Strinjal se je, da se od 8,25 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 7,26 milijona evrov ali 1,01 evra bruto na delnico, kar je skupščina tudi sprejela, je pa predlagal, da bi se dividende namesto 8. septembra izplačale 8. julija, a s predlogom ni uspel. Pri predlogu o pridobivanju lastnih delnic pa je Verbič predlagal, da se črta zapis "ter zaradi drugih namenov", ker bi lahko kdo pomislil, da gre za kakšne nepoštene namene, a njegov predlog s 57 odstotki podpore ni dobil zadostnih treh četrtin glasov.