Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2010 Stran: 21
Portorož - Zmagovalca včerajšnje skupščine Istrabenza sta njegov generalni direktor Tomaž Berločnik in nekdanji dolgoletni prvi mož tega koprskega holdinga Igor Bavčar.
Medtem ko je prvemu delničarje s Petrolom na čelu uspelo prepričati, da bi posebna revizija Bavčarjevih poslov za zadnjih pet let zelo verjetno zmanjšala zanimanje za nakup Droge Kolinske in ostalih Istrabenzovih naložb, kar bi lahko Istrabenz posledično pahnilo v stečaj, so Bavčarju lastniki podelili razrešnico. Kljub temu da je koprski holding prav pod njegovim vodenjem tudi uradno padel v insolventnost, je za razrešnico, ki so jo dobili tudi Istrabenzovi nekdanji nadzorniki z Jankom Kosmino na čelu, glasovalo okrog 86 odstotkov delničarjev, med njimi tudi Petrol.
Za Bavčarjevo razrešnico tudi Petrol
»To še nič ne pomeni. Glasovala sem za institut uprave kot tak, ne pa za subjekt,« je podelitev razrešnice Bavčarju včeraj komentirala članica Petrolove uprave Marica Lah, ki je na skupščini zastopala največjo domačo energetsko družbo. Pri tem velja opozoriti, da je predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković tik pred glasovanjem o razrešnici delničarjem predlagal, naj o njej glasuje ločeno glede na uprave, ki so Istrabenz vodile v letu 2009.
Na vprašanje, zakaj v Petrolu omenjenega predloga niso podprli, Lahova ni odgovorila, poudarila pa je, da se razrešnica ne izključuje z možno kasnejšo vložitvijo odškodninske tožbe zoper Bavčarju. Bavčar je Istrabenz vodil do 15. maja lani, še dober mesec dni pa je bil član uprave, ki jo je za njim prevzel Bogdan Topič. Po zakonu o gospodarskih družbah skupščina z razrešnico »potrdi in odobri delo organov vodenja ali nadzora v poslovnem letu«. Berločnik je na vprašanje, ali bi kot lastnik Bavčarju podelil razrešnico, odgovoril, da »tega ne želi komentirati«.
Tudi sicer je bilo ključno vprašanje včerajšnje skupščine, kako bodo delničarji »obračunali« s posli iz obdobja Igorja Bavčarja in sodelavcev. Na voljo so imeli dve možnosti: ali da vložijo odškodninsko tožbo že na podlagi izsledkov revizij treh poslov, ki jih je opravil Petrol, ali da imenujejo novega posebnega revizorja, ki bi preveril vse posle Istrabenza v zadnjih petih letih.
Mali delničarji proti Istrabenzovi odvetnici
Od ponujenih dveh možnosti delničarji niso izbrali nobene. Proti predlogu uprave, da se po pregledu poslov, povezanih z Istrabenzovo prodajo delnic Maksime Holdinga podjetju FB Investicije, ki je kasneje prešlo v Bavčarjevo last, domnevno preplačanim nakupom podjetja Simt in nespametnim kupovanjem delnic Petrola, ne vloži odškodninske tožbe zoper nekdanjo upravo in nadzornike, je namreč glasovalo le 15 odstotkov prisotnih delničarjev. »Zelo težko bi bilo oceniti, kateri del škode, ki jo je utrpel Istrabenz, je posledica neskrbnosti pri nakupih delnic Petrola po previsoki ceni. Sploh ker je vmes prišlo še do finančne krize,« je pravno mnenje, da se Istrabenzu bolj ali manj ne izplača pravdanje z Bavčarjem, razložila Mia Kalaš iz odvetniške pisarne Šelih & Partnerji.
»Le kaj pa je potem lahko sploh opustitev nalog dobrega gospodarja? In zakaj ni mogoče tožiti nadzornega sveta, če je ta odgovoren za nadzor in usmerjanje dela uprave?« pa se sprašuje Stanković.
Še manjši delež podpore, okrog pet odstotkov, je dobil predlog za imenovanje novega posebnega revizorja, ki ga je v začetku maja vložil Petrol, a ga je deloma že pred samo skupščino umaknil. Petrol, ki je na včerajšnji skupščini skupaj s predstavniki malih delničarjev obvladoval več kot polovico prisotnega kapitala, je nato glasoval proti lastnemu predlogu, s čimer je bil najbolj zadovoljen Berločnik. Ta je namreč pred glasovanjem delničarje pozval, da »je bistvo Istrabenza v trenutnem položaju odplačevanje dolgov«.
Berločnik: Revizija slab signal za kupce
»Letos moramo zbrati sto milijonov evrov za poravnavo obveznosti. Če jih ne bomo, gremo v stečaj. Ali nam bo revizija pomagala dobiti ta denar? Sam mislim, da ne. Poleg tega, da bo šlo za veliko motnjo v poslovanju Istrabenza in da ne bo poceni, bo to signal, ki ne bo koristil kupcem naših prodajnih naložb,« je poudaril Berločnik in dodal, da lahko delničarji odškodninske tožbe vlagajo tudi na podlagi ugotovitev kriminalistične preiskave.
Na kasnejše vprašanje Dnevnika, zakaj uprava delničarjem ni predlagala sklepa, ki bi posebno revizijo omejeval na nekaj konkretnih poslov, ki ne bi bili vezani na Drogo Kolinsko ali Instalacijo, je Berločnik odgovoril, da »je to vprašanje za lastnike«.
Ti so sicer včeraj zavrnili tudi nasprotni predlog društva malih delničarjev o reviziji 17 poslov, med njimi tudi poslov med Istrabenzom, Maksimo Holdingom, frankfurtsko banko LHB in družbami in kroga NFD Staneta Valanta.
Ali torej logika, da naj delničarji raje kot na revizorje čakajo kar na kriminaliste, tožilstvo in sodišča, odpravlja smiselnost obstoja instituta posebnih revizij v korporacijskem pravu? »Predlog smo umaknili, ko smo slišali, da so ovadbo vložili že kriminalisti. Nismo želeli iti po dveh tirih, revizorji pa imajo bistveno manjšo pristojnost od policije. S tako odločitvijo ničesar ne izključujemo, niti ne prejudiciramo,« je na naše vprašanje po skupščini odgovorila Marica Lah.
NLB in Banka Celje se na skupščino Istrabenza nista prijavila
Na seznamu delničarjev, ki so sodelovali na včerajšnji skupščini, včeraj ni bilo mogoče najti NLB in njene Banke Celje, saj se nanjo nista prijavili. Obe banki po zasegu delnic od Maksime Holdinga obvladujeta 18,5 odstotka delnic. Četudi pustimo ob strani dejstvo, da omenjeni paket delnic tehtnice včeraj ne bi nagnil ne na eno ne na drugo stran, pa velja opozoriti, da je NLB skoraj leto dni vodila konzorcij bank, ki se je z Istrabenzom pogajal o poravnavi obveznosti, in da je prav naša največja banka še pred slabim letom dni svoje sodelovanje pri sanaciji pogojevala tudi z imenovanjem »svojega« člana uprave. Prav tako ne gre zanemariti, da je NLB s to potezo močno oslabila glasovalni blok države, kar bi lahko imelo posledice v primeru nepredvidenih zapletov na skupščini. Gorenjska banka, ki je Maksimi Holdingu zasegla dobrih sedem odstotkov delnic, je sicer na skupščino prijavila svojega predstavnika.
Revizorka: O sinergijah s Petrolom nismo izvedeli ničesar
»Na izrecno vprašanje o mogočih sinergijah s Petrolom od uprave Istrabenza nismo dobili odgovora, čeprav so bile prav te sinergije eden od razlogov za nakupovanje teh delnic. Prav tako ni dokumentov, ki bi dokazovali ekonomsko upravičenost teh nakupov. Dvajset let sem že revizorka in vem, da v podjetjih stojijo za svojimi odločitvami z izračuni, ne pa z opisnimi dokumenti brez številk. Analize, ki smo jih dobili, so pri najvišjih vrednostih delnic Petrola, ki so jih priporočali cenilci, navajale nižje cene od tiste, po kateri je delnice kupoval Istrabenz,« je včeraj delničarjem pojasnjevala revizorka iz hiše BDO Revizija Mateja Vrankar.