Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9
Poslovanje leta 2009
Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami
Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.
Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.
Naloga bank ni upravljanje podjetij
Potem ko sta od prodaje Mercatorja odstopili še Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa, so v konzorciju za prodajo ostale še štiri banke: Unicredit banka Slovenije, Gorenjska banka, Banka Koper in banka Hypo. V Unicreditu poudarjajo, da od prodaje ne bodo odstopili oziroma da hočejo proces izpeljati do konca, tako kot je to običajno v tujini, torej do zavezujočih ponudb. »Ko bodo na mizi zavezujoče ponudbe, se bodo vsi lastniki teh delnic - ne le bank v konzorciju - lahko odločili, kakšna je njihova izbira. Postopke bomo vodili z vso odgovornostjo tudi do domače javnosti - bi pa poudaril, da ima Mercator več kot 16.000 malih delničarjev,« je med drugim dejal član uprave Unicredita Janko Medja. nam pa 20 oziroma 27 odstotkov. To pomeni, da niti na področju stroškov nekaj pri nas ni enako kot pri konkurenci. Padli smo bolj,« je poudaril Arhar.
Slabitve zmanjšale dobiček banke na polovico
Kljub neugodnim razmeram na trgu in v domačem gospodarstvu je uprava Unicredita zadovoljna z lanskim poslovanjem. Tako je banka lani povečala bilančno vsoto za 13 odstotkov, na 3,2 milijarde evrov, kar jo uvršča na četrto mesto v Sloveniji. Prav tako je banka leto končala z dobičkom v znesku 11,25 milijona evrov.
Dobička bi bilo še več, če banka lani ne bi povečala rezervacij za slabe kredite, ki so predvsem posledica velikega padca splošne gospodarske rasti oziroma krčenja kreditiranja gospodarstva. Oslabitve oziroma rezervacije za terjatve so tako lani znašale 15,6 milijona evrov, medtem ko jih je bilo leta 2008 6,9 milijona evrov. »Le 0,5 odstotka terjatev spada v bonitetni razred D in E, kar je precej manj kot na ravni bančnega sistema, kjer je takšnih terjatev 2,3 odstotka,« je poudaril Arhar. Tako kot večina domačih bank se je tudi Unicredit lani posvečal zlasti iskanju rešitev za prestrukturiranje posojil svojih posojilojemalcev, pri novih posojilih pa se je banka osredotočila zlasti na kreditiranje bančnega oziroma finančnega sektorja.
Tako je banka največ posojil lani podelila prav svojim konkurentom (torej zlasti bankam), in sicer so se posojila finančnim institucijam lani povišala za kar 65 odstotkov, financiranje države oziroma javnega sektorja pa za 67 odstotkov. Manj posojil pa je lani podelila podjetjem, in sicer se je financiranje podjetij zmanjšalo za 2,5 odstotka. Obseg posojil podjetij pri banki se je lani znižal neto za 31 milijonov evrov, na 1,18 milijarde evrov.