Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 21. maj. 2016 Stran: 8
Zvonko Ivanušič, predsednik uprave zavarovalniške skupine Sava Re, ki pod svojim okriljem ob Pozavarovalnici Sava združuje tudi Zavarovalnico Maribor in Tilio, je zadržan sogovornik, svoje besede zelo natančno odmerja. Skupina, ki jo vodi, se združuje in je na borzi vredna 250 milijonov evrov. Pretekli teden so nadzorni sveti združevanih zavarovalnic potrdili pripojitveno pogodbo, formalnopravno združitev skupine, v kateri sta tudi hrvaški družbi Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje, naj bi bila predvidoma končana do konca leta.
Skupina Sava Re je že nekaj časa tarča rovinjske Adris Grupe, ki je lastnica vodilne zavarovalnice na Hrvaškem Croatie osiguranje. Z lastnikom, enim najbogatejših Hrvatov Antejem Vlahovićem, se je Ivanušič v preteklosti že večkrat srečal. Ali se mu obeta sovražni prevzem, ne želi odgovoriti. Hrvatje so namreč pred dnevi zaprosili za povečanje lastništva v Savi Re do 33 odstotkov, torej tik pod prevzemnim pragom. Adris Grupa skupaj s svojimi odvisnimi družbami obvladuje sicer že več kot 19 odstotkov Save Re.
Ivanušič, ki mu mandat poteče junija 2018, je prepričan, da ga bo končal. In da je, ker je v rokah države, varen pred sovražnim prevzemom.
Čez tri dni, 24. maja, imate skupščino, katere dnevni red je bil naknadno na predlog državnega (so)lastnika, SDH, razširjen z zanimivo točko, ki lajša spremembe (odstope) v nadzornem svetu in določa pogoje za člane uprave. Vas kaj skrbi?
Res je, SDH je vložil zahtevo za dodatno točko dnevnega reda skupščine. Ta naš solastnik ima pač svoje poglede in modele korporativnega upravljanja in nadzora, ki bi jih rad implementiral v svoje družbe. Strinjamo se sicer z večino predlogov, razen s tistimi glede pogojev za člana uprave. Dejansko je predlog SDH odveč, saj imamo v našem sistemskem zakonu, to je v zakonu o zavarovalništvu, pogoje za člana uprave precej bolj stroge. Minuli teden smo imeli sestanek na SDH in sogovornike smo skušali prepričati, da je bolje, da so pogoji za člana uprave zavarovalnice bolj strogi, kot jih predlagajo oni s predlogom širitve dnevnega reda skupščine.
Morda pa ta predlog napoveduje, da se bo zgodila v vrhu Save Re sprememba oziroma da se tlakuje pot zanjo. SDH ima morda v naboru že kakšnega svojega kandidata za vašo upravo...
Ne, ne verjamem, da je temu tako. Ne vidim tega predloga tako.
Te dni je aktualna novica, da je vaš hrvaški delničar, rovinjska Adris Grupa, ki ima po prodaji svoje tobačne industrije na voljo pol milijarde evrov za naložbe, podala vlogo na Agencijo za zavarovalni nadzor. V njej prosi za dovoljenje za povečanje deleža v vaši družbi do 33 odstotkov. Vi po drugi strani že nekaj časa vodite obrambno »vojno« pred Hrvati in vaš sklad lastnih delnic dosega že deset odstotkov...
Sklad lastnih delnic dosega desetodstotni delež minus eno delnico...
... hotela sem vas vprašati, zakaj to počnete. Svet se pač globalizira, realnost je, da so hrvaška podjetja že dodobra zakorakala v slovensko ekonomijo in pokupila dobršen del tako imenovane nacionalne srebrnine.
Mi kupovanja lastnih delnic ne opredeljujemo kot obrambo pred Hrvati. Ugotovili smo namreč, da je naša delnica podcenjena. Konkretno, naša knjigovodska vrednost je 17,4 evra za delnico, po vrednotenju, ki je bilo opravljeno v aktualnem združevalnem procesu skupine, pa je očitno, da je vrednost naše delnice za okoli osem evrov višja, da je vredna okoli 26 evrov. Želimo pokazati, da je naša delnica podvrednotena in da se jo splača kupiti. Menimo, da je to ena od naših najboljših naložb. Izvorno pa smo s skladom lastnih delnic začeli zaradi ideje o uvrstitvi na tujo borzo. Sklep skupščine na to temo je bil sprejet leta 2013, lani na skupščini pa je bil nato anuliran, saj smo ugotovili, da brez večjega paketa na tuji borzi ne moreš biti uspešen. Torej, izvorno je bil razlog za oblikovanje sklada lastnih delnic predvidena uvrstitev na tujo borzo, temu pa je sledila še ugotovitev, da je naša delnica podcenjena.
Torej ne drži, da imate težavo z vstopom tujcev v vašo lastniško strukturo? V enem od hrvaških medijev sem namreč prebrala, da imate »določeno distanco do vsakega morebitnega strateškega investitorja, ker je interes vaše družbe stabilna lastniška struktura, v kateri dominira državno lastništvo«.
Ta izjava pa je bila očitno napačno razumljena oziroma so jo vaši hrvaški kolegi napačno povzeli.
Res? Torej je za vas državno lastništvo prednost in ne slabost. Marsikdo namreč ocenjuje, da je državno lastništvo in posledično kadrovsko lomastenje po družbah krivec za slab korporativni nadzor in upravljanje. To je slovenskemu gospodarstvu v minulih letih povzročilo precej škode.
Države ne vidim kot edinega možnega dobrega in stabilnega lastnika. In ne želim, da bi bila država naš večinski lastnik. Doslej se namreč kot upravljalec svojega premoženja res ni dobro odrezala, saj se kadri dejansko menjujejo z vsakokratnimi volitvami. Za nas je pomembno, da imamo dolgoročno stabilno lastniško strukturo. Najboljši dolgoročni lastniki in solastniki so po mojem mnenju vlagatelji z dolgoročnim storitvenim ciklusom, na primer pokojninski skladi, življenjske zavarovalnice.
Vam se je sicer kar dolgo uspelo obdržati na funkciji, konec koncev ste bili politik, minister za finance in član stranke SLS, ki je medtem izpadla iz parlamenta.
Res je. Pustili so me pri miru. Je pa razlog zato verjetno precej bizaren. Predsednik uprave Sava Re sem postal, ko so bile stvari precej drugačne, kot so zdaj. Prvi dve leti po mojem nastopu funkcije smo imeli izgubo, in seveda, bili smo še majhni. Zdaj temu še zdaleč ni več tako. Smo druga skupina po velikosti v regiji in imamo odlične rezultate, zato smo postali zanimivi za različne apetite.
O čigavih apetitih govorite?
Različnih vlagateljev kot tudi drugih interesnih skupin, ki bi želele vplivati na upravljanje družbe.
Zdaj, ko vas »napada« hrvaški interesent, pa vam gotovo pomaga, da ste za državo pomembna naložba?
Sem zagovornik lastništva treh tretjin in o tem smo se tudi že pogovarjali z ministrstvom za finance. Po mojem mnenju bi bila najboljša lastniška struktura, da bi bila ena tretjina v slovenski lasti; ta delež bi bil nekakšna varovalka pred sovražnim prevzemom in pred tem, da nas kdo ne spremeni v podružnico. Res bi rad, da se poslovne funkcije naše skupine ohranijo v Sloveniji. V preteklosti smo že imeli potencialne prevzemnike, ki na koncu niso uspeli, so pa priznali, da bi nas preselili iz Slovenije. Tako smo se izognili temu, in bi se radi tudi v prihodnje, da bi postali družba, ki bi jo upravljali od nekod drugod, in temu, da ne bi bili več sami kreatorji strategije lastnega razvoja. Zato je zame slovensko lastništvo pomembno. Drugo tretjino bi po moji zamisli imeli v rokah portfeljski vlagatelji, takšni, ki bi bili dolgoročni, stabilni lastniki. Tretjo tretjino pa bi imeli po idealni rešitvi v rokah kratkoročni manjši vlagatelji, ki trgujejo na borzi (ang. free float). Žal pa je takšno lastniško strukturo zelo težko doseči.
Je pa res, da so takšne lastniške strukture najbolj prijazne do uprav, saj te lažje samostojno manipulirajo med različnimi interesi razdrobljenih lastnikov.
Strinjam se. Je pa seveda to odvisno tudi od menedžmenta, za nas lahko zatrdim, da odnosom z lastniki, tudi majhnimi, namenjamo res veliko pozornosti. Dolgoročni portfeljski vlagatelji so vlagatelji, ki se dolgoročno ukvarjajo z naložbami in pritiskajo na uprave; takšnih pritiskov si želimo. Če pogledate nekatere avstrijske zavarovalnice, imajo opisane tretjinske lastniške strukture in uspešno zagotavljajo, da ne pride do sovražnih prevzemov.
Vidite torej vstopanje Adris Grupe kot sovražni prevzem?
Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, ker enostavno ne vem, kaj je v ozadju. Nekajkrat sem se v preteklosti srečal s predsednikom Adris Grupe in o tem sem tudi obvestil vse pristojne. Takrat mi je skušal predstaviti njihov model razvoja. Dejansko želijo biti največji v tej regiji. To je pač dejstvo. Je pa tudi dejstvo, da moramo biti mi kot uprava zelo previdni v tej zgodbi. Ne moremo namreč stopiti na stran prav nobenega lastnika, za nas mora biti prav vsaka delnica enako pomembna.
Če bi na primer EBRD, ki ima 6,2-odstotni delež v Savi Re, svoje delnice prodala omenjenemu hrvaškemu investitorju, bi lahko Adris Grupa ogrozila vaše načrte v regiji? Pravkar namreč poteka projekt združevanja vaše skupine, ki je Hrvatom v regiji dejansko konkurent.
To je težko vprašanje... Predsednik uprave SDH, ki predstavlja četrtinski delež naše zavarovalnice, in finančni minister sta javno povedala, da Sava Re ni naprodaj. Pa tudi politika EBRD ni takšna, da bi sodelovala pri prevzemih kakšne družbe, poleg tega so v EBRD zadovoljni z našim poslovanjem, tudi z dividendno politiko, in enako je z drugimi tujimi lastniki. Zato ocenjujem, da je verjetnost, da bi prišlo do prevzema, zelo majhna.
Nekateri ocenjujejo, da je v ozadju aktualne afere, s katero se ubadate zadnje tedne (gre za očitke o preplačilu nakupa poslovne stavbe ACH od enega od nekdanjih delničarjev, op.p.), dejansko plačilo za lastniški delež, ki vam ga je gospod Pišljar po nižji ceni prodal za sklad lastnih delnic.
Tudi sam sem slišal za te govorice. Ampak tisti, ki tako govorijo ali posel tako razumejo, nimajo vseh informacij. Pri nakupu lastnih delnic smo imeli dve avkciji in pri vsaki je bilo treba angažirati investicijskega bankirja. Prvi nakup smo opravili prek Alte, drugega pred približno tremi tedni pa prek NLB. To pomeni, da nimamo pri izboru prodajalca prav nobene besede, nobene informacije in tudi nobene možnosti, da bi vplivali na posel. Postopek je namreč tak, da odloča cena. Možnosti za dogovarjanje ni, torej tudi teoretično ni mogoče, da bi se lahko dogovorili z gospodom Pišljarjem, kot pravite, da bomo od njega in po kako visoki ceni odkupili te delnice. In kaj bo dobil v zameno oziroma kako po poplačana razlika v ceni. Tudi glede nakupa te ACH-jeve stavbe ni bilo preplačila. Investicijo smo namreč opravili prek zelo kompleksnega postopka. Opravili smo vrednotenje po dveh različnih metodah, delal ga je zapriseženi pooblaščeni cenilec, opravili smo pravni skrbni pregled s pomočjo odvetniške družbe, angažirali smo družbo, ki se ukvarja z arhitekturnimi zadevami, in ugotovili, da se nam ta nakup splača. Vse je potrdilo, da gre za ekonomsko upravičeno naložbo. Cena, ki smo jo realizirali, je srednja cena po vrednotenju. Dejansko torej v poslu ni nobenih ozadij. Ta teden je prevetritev posla končal tudi neodvisni zunanji revizor, ki ima v ekipi tudi strokovnjaka s področja finančne forenzike. Vseskozi sem bil prepričan, da bo pokazala, da je bil posel upravičen in transparenten. (do konca redakcije revizijsko poročilo o rezultatih forenzične preiskave še ni bilo končano, predvidoma pa bo predstavljeno delničarjem na torkovi skupščini, op.a.)
Revizijo pa je opravil Deloitte.
Tako je. Sam sem šel do predsednika uprave SDH Marka Jazbeca in predlagal, da se opravi zunanja revizija nakupa poslovne stavbe.
Izkušnje kažejo, da tudi zunanje revizije niso čisto zanesljive, včasih se zdi, da je rezultat odvisen od naročnika. Naj spomnim na primer na Luko Koper, ko so nadzorniki o določeni naložbi odločili na temelju pozitivne ocene ravno družbe Deloitte. Ko so se zamenjali uprava in nadzorniki, je druga revizijska družba, PriceWaterhouseCoopers, ocenila, da je bil ta isti posel za Luko škodljiv. In vložene so bile odškodninske tožbe.
Naj ob tem poudarim, da nismo mi izbrali revizorja, pač pa je to storil nadzorni svet, in sicer z izbirnim postopkom. Zaradi mene se lahko opravijo še tri revizije in pregledajo posel, povsem prepričan sem namreč, da bodo vse ugotovile enako – ničesar nismo storili narobe in nič, kar se nam očita, ni res.
Zaradi pisanja o tem poslu ste se odločili za odškodninsko tožbo proti enemu od medijev, ki so o tem pisali. Kako to, ni malce pretirano?
Smo javna družba, imamo tuje in domače delničarje, ki spremljajo pisanje medijev in nas sprašujejo, kaj se dogaja. Dejansko je torej na neki način treba reagirati in povedati, da gre za hude insinuacije in da so povsem brezpredmetne, ni pa nujno, da v obliki tožbe. Želim, da bi bile v medijih zapisane relevantne informacije, ne pa laži. Naj novinarji raziskujejo in odkrivajo, vendar naj preverijo vsa dejstva. Ni vsaka pozornost vzbujajoča zadeva samodejno nečedna in s tem afera.
Pred dnevi se je razširila informacija, da bo za torek predvidena skupščina prestavljena na drug datum.
Tako si želi eden od delničarjev, gre za Društvo malih delničarjev, ki bi rad v nadzornem svetu dobil svojega predstavnika.
Pred vami je izjemno zahteven projekt združevanja skupine, iz vaše hiše pa je slišati, da se ukvarjate predvsem sami s seboj. Kar je slabo.
Vsako združevanje, predvsem takšno, ki ga izvajamo v tem času mi, to je združevanje dveh zavarovalnic, ki dominirata v dveh različnih regijah, je vselej težavno. Ustvarja nemir, tako v okolju, v katerem posamezne družbe delujejo, kot tudi znotraj teh družb. Dejstvo pa je, da proces združevanja teče po načrtu, nadzorni sveti so minuli teden odločali o združitvenih pogodbah, v naslednjih tednih bodo združitvene skupščine. Imamo 16 projektnih skupin, torej skoraj za vsako poslovno funkcijo, ki delajo na vsebinah, na produktih, na informacijski tehnologiji, na mezoorganizacijski strukturi. Ker gre vse skladno z zastavljeno časovnico, računamo, da bo vse uspešno in pravočasno končano. Z ljudmi ni težav. Ko smo se odločili za nov brend, za ime Zavarovalnica Sava, smo najprej to povedali vsem zaposlenim, na skupnem dogodku smo ga predstavili več kot tisoč sodelavcem. Bila je zelo pozitivna energija. Seveda se pojavljajo težave v smislu, kdo bo kje sedel, a te rešujemo po nekem človeškem pristopu. Vsebinsko pa pri odločitvi glede združitve ni izbire. Ko smo se odločali, ali združiti ali ne, sem kolegom povedal, če tega ne bomo storili mi, bo to storil nekdo drug namesto nas.
Na finančni konferenci v Portorožu je predstavnik Zavarovalnice Triglav pred dnevi ocenil, da bo njihova prihodnja rast predvsem »organska«, generirala jo bo gospodarska rast ekonomije nasploh, priložnosti za rast prek prevzemov po njegovem ni, prav tako ne priložnosti za prevzemanje tržnih deležev drugih v Sloveniji.
S tem se povsem strinjam. Mi smo šli v regijo predvsem zaradi potenciala rasti. Slovenski trg je zasičen, na njem smo se sicer odločili uvesti dve dodatni dejavnosti, in sicer pokojnine, tako smo lani uspešno prevzeli Mojo naložbo, in ko bo primerna zakonodaja, se pripravljamo za vstop na področje zdravstvenega zavarovanja. V Sloveniji bomo torej rasli še s tema dvema zavarovanjema. Kar pa se pozavarovanja tiče, smo vstopili še na dva dodatna trga, in sicer v Afriko in Latinsko Ameriko. Naj povem, da okoli 65 odstotkov pozavarovalne premije ustvarimo zunaj Slovenije, kar 45 odstotkov te premije ustvarimo v Aziji. Jasno je, da je potrebna diverzifikacija portfelja, in zdaj gremo torej na trge, ki imajo potencial rasti na področju pozavarovanja.
Iz pozavarovanja ste lani prav na azijskem trgu, kot je razvidno iz vašega letnega poročila, imeli velik strošek.
Res je, v tretjem četrtletju se je zgodila velika škoda v kitajskem pristanišču Tianjin, ki je prizadela pozavarovalni portfelj družbe v višini dobrih 5 milijonov evrov. Prišlo je do velike eksplozije v skladišču vnetljivih snovi, ki je uničila območje, veliko kot Ljubljana. Na ravni skupine Sava Re se letno predvideva en katastrofalni dogodek v višini 5 milijonov evrov.
V letnem poročilu sem prebrala tudi, da ste lani s konzorcijem družb vložili tožbo proti Banki Slovenije, s katero izpodbijate odločbo o izrednih ukrepih, ki jo je izrekla Banki Celje. Vrednost spornega predmeta iz navedene tožbe znaša za Pozavarovalnico Sava 1,7 milijona, za Zavarovalnico Maribor pa 6,9 milijona evrov.
Skupni znesek tožbenih zahtevkov proti Banki Slovenije iz naslova izrednih ukrepov za Pozavarovalnico Sava znaša 10, za Zavarovalnico Maribor pa 22,9 milijona evrov, skupaj nam je bilo izbrisano 33,8 milijona evrov kot skupini. Prepričani smo, da je bil ta izbris krivičen. Pristojnim smo tedaj sicer predlagali, da bi sodelovali pri sanaciji bank in tako ne bi prišlo do tako drastičnih potez. Nihče nas ni poslušal. Govorili so, da so neke omejitve s strani Bruslja, da nam oni postavljajo pogoje, a se je dejansko izkazalo, da to ni res in da Bruselj ni imel te moči. Mi smo v konzorciju skupaj s Prvo osebno zavarovalnico, Adriatic Slovenico, hranilnico Lon, Infond in še nekaterimi naprej sprožili tožbo na upravnem sodišču in zdaj se pripravljamo še na odškodninske tožbe do udeležencev v tem procesu. Borimo se za ta kapital, neodgovorno bi bilo, če tega ne bi storili.
Vse pa je odvisno od odločitve ustavnega sodišča.
Tako je, upravno sodišče je namreč ustavilo postopek, čakajo sklep ustavnega sodišča. Mi pa pripravljamo odškodninske tožbe, ker se moramo izogniti zastaranju.
Odškodninske tožbe pripravljate proti ustanovam ali proti njihovim odgovornim osebam, ki sicer nimajo denarja, da bi vam povrnile škodo v primeru uspeha tožbe?
Tožbe bodo šle proti institucijam, torej proti bankam in Banki Slovenije.
Predsedniku vašega nadzornega sveta Branku Tomažiču že nekaj časa grozi osebni stečaj. Predlog je dala Probanka, vložil je zahtevo za revizijo, na sodišču tečejo zaradi tega štiri tožbe, DUTB, kot pravna naslednica k njej pripojene banke, ne komentira. Zakon o zavarovalništvu sicer pravi, da oseba, ki je v osebnem stečaju, ne more biti nadzornik zavarovalnice.
Kot predsednik uprave ne morem govoriti o tej temi, lahko pa povem, da smo bili pozvani od Agencije za zavarovalni nadzor, da se te zadeve pojasnijo. Kolikor mi je znano, je predsednik nadzornega sveta Branko Tomažič agenciji tudi povedal, kar je bilo treba. Zadeva je v domeni regulatorja, v kateri fazi so postopki na sodišču, pa ne vem.
Po prekinitvi štiriletne recesije na zavarovalniškem trgu se rast bruto premij nadaljuje tudi letos, drugo leto zapored. Toda večina zavarovalnic se spopada z upadanjem premij pri življenjskih zavarovanjih in negativnimi posledicami nizkih donosov na finančnih trgih. Je torej zavarovalništvo še donosen posel ali ne?
Zavarovalništvo je donosen posel, a le za večje zavarovalnice. Sistem je namreč zdaj reguliran tako, da novi načini poročanja in ostale zaveze prinašajo dodatne stroške, in majhne zavarovalnice, razen če so nišne, ozko specializirane, ne morejo biti donosne. Če hočeš biti nišna zavarovalnica, moraš imeti velik trg, ki pa ga v Sloveniji seveda ni. To, kar počnemo mi z integracijo skupine, je torej nujno. Poleg tega pa je jasno, da donosna finančna naložba ne more biti glavni vir, lahko je le dodatek k rezultatu. Dejstvo je, da takšnih donosov, kot smo jih imeli, in glede na to, da profitne marže pri avtomobilskem zavarovanju padajo, ne bo več. Sem pa prepričan, da bomo z dodatno optimizacijo stroškov in dodatnimi dejavnostmi še vedno zagotavljali dober donos.
Zavarovalništvo je superiorna dobrina, kar pomeni, da raste hitreje kot BDP in tudi pada hitreje kot BDP. Zdaj doživljamo rast povpraševanja na trgu, hkrati padajo profitne marže na naložbah in avtomobilske odgovornosti. Težava pa je tudi, da se je zaupanje v življenjska zavarovanja v Sloveniji znižalo. Zavarovalnice smo namreč pred krizo ponujale na trgu veliko življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, pri katerih se matematične rezervacije nalagajo v vzajemne sklade. A prišlo je do krize. Vzajemni skladi so drastično padli, zavarovalnice pa so izgubile. Nauk tega je, da se moramo vračati nazaj k zavarovalništvu. Z varčevanjem naj se torej ukvarjajo banke, zavarovalnice pa se bomo z varnostjo.
Zavarovalnice ste si s temi produkti naredile slabo uslugo, pogost je namreč vtis, da ste stranke zavajali, kaj lahko dejansko pričakujejo od teh naložbenih zavarovanj. Samo v januarju so bile pobrane bruto premije življenjskih zavarovanj za skoraj 11 odstotkov nižje kot lani.
Strinjam se, da bomo morale zavarovalnice še veliko storiti za izboljšanje zavarovalnega procesa, in dejstvo je, da v pogodbah s strankami ne sme biti drobnega tiska. Gre žal za posledico dejstva, da želijo tržne mreže doseči neke volumne tudi zaradi provizij, ki so jih deležne od poslov, in prihajalo je do tega, da se je premalo opozarjalo na to, kaj se lahko zgodi. Dejansko zdaj, ko koncipiramo novo zavarovalnico, vso pozornost namenjamo tako imenovanemu poprodajnemu procesu.
Omenili ste, da se boste začeli ukvarjati z zdravstvenim zavarovanjem.
Načrtujemo storitve s področja nadstandarnega zdravstvenega zavarovanja, po zgledu Avstrije in Nizozemske.
Pa je Slovenija dovolj velik trg za zadosten donos za ta novi produkt?
Ocenili smo, da se to splača, da je v tem segmentu prihodnost, saj sedanji sistem zdravstvenega zavarovanja dolgoročno ni vzdržen. Z nadstandardnim zdravstvenim zavarovanjem se že ukvarjamo, in sicer na Kosovu, kjer smo podedovali zdravstvene produkte. Ekipo že začenjamo postavljati, je pa zadeva seveda kompatibilna z našimi preostalimi zavarovalnimi produkti.
Ker ste omenili »vzdržnost sistema«, to vzdržnost vidite na področju pokojninskega zavarovanja? Za zagotavljanje izplačila pokojnin sedanjim upokojencem gre namreč iz proračuna vsako leto več kot milijarda evrov.
Naš pokojninski sistem že zdaj ni vzdržen. Če namreč zagotavljaš denar za pokojnine iz državne blagajne dlje časa, je jasno, da ni. Če bi to počeli morda leto ali dve, bi lahko govorili o vzdržnosti pokojninskega sistema, v teh razmerah pa gotovo ne. Dotiranje iz proračuna ne more biti neka stalnica. Lahko sicer pomaga rast gospodarske aktivnosti, ki blaži razmere, a dodatna pokojninska reforma je nujna, to je jasno. Reforma bi morala biti že narejena oziroma bi se že morala izvajati. Ne govorim le o prvem stebru, morali bi oblikovati tudi pokojninske sklade, k temu bi moral pripomoči tudi davčni sistem. Seveda pa ne govorim o tem, da bi moral biti drugi pokojninski steber za vse v celoti obvezen.
Rekli ste, da ste s prevzemom Modre naložbe že vstopili na področje pokojninskega zavarovanja. In trčili ob določene interese, kajne?
To je normalno. Ali so medijski napadi, o katerih sva govorila, posledica tega, pa ne vem. Dejansko smo nekaterim z vstopom na področje pokojninskega zavarovanja postali konkurenti. Na primer Prvi skupni, pa tudi drugim na tem trgu, na primer Modri zavarovalnici, pa A pokojninski družbi in Prvi osebni zavarovalnici.
Kako se je v zadnjem času gibala povprečna plača v panogi?
Povprečna plača se je v panogi povišala od leta 2011 za pet odstotkov.
Zanimivo, glede na to, da je bila panoga v recesiji, in da ste štiri leta beležili padce premij.
Verjetno je to odvisno tudi od premikov na področju zaposlenih, mi smo v zadnjem času na primer zaposlili sedem matematikov, ki sodijo v rang višjih plač.
In sedem dragih zaposlitev naj bi se vam statistično poznalo ob koliko zaposlenih?
Trenutno imamo v obvladujoči družbi nekaj manj kot sto zaposlenih, v skupini pa okoli 2400.
Tudi nekatere zaposlitve v skupini so medijsko zanimive. Imate zaposleno hči predsednika nadzornega sveta Branka Tomažiča, v Zavarovalnici Maribor je zaposlena soproga vašega sina, prav tako v vaši skupini, konkretno v Zavarovalnici Tilia, je zaposlen brat lobista Miloša Čiriča, ki skrbi za vaše interese...
Kako mi lahko očitate, da sem kriv za zaposlitev svoje snahe, ki je bila tam zaposlena, še preden smo prevzeli Zavarovalnico Maribor in še preden je postala moja snaha!? Res je sicer, da je bila že prej partnerka mojega sina, a službo tam je dobila še pred našim prevzemom. Enako velja za hčerko gospoda Tomažiča. Zaposlila jo je Zavarovalnica Maribor, o njeni zaposlitvi nisem bil povprašan in niti nisem vedel zanjo. Pripisuje se mi stvari, s katerimi nimam nič opraviti. Tudi glede zaposlitve gospoda Čiriča zatrjujem enako – v kadrovanje naših podrejenih družb se ne vtikam. To so neka referentska dela, ki ne povzročajo konflikta interesov, s takšnimi zaposlitvami se ne ukvarjam, pa tudi pri njih nisem sodeloval. Nobene domačijskosti pri korporativnem upravljanju in nadzoru, ki se mi jo skuša naprtiti, ni!