Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 22. apr.. 2016 Stran: 5
BANKE
Druga največja banka v državi, ki je od včeraj v stoodstotni lasti ameriškega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je že dobila nove nadzornike. Prvi mož banke Robert Senica pa, vsaj za zdaj, ostaja. Gospodarstvo od novih lastnikov pričakuje drugačno bančno prakso.
Ameriški sklad Apollo in EBRD sta za NKBM, ki je od včeraj v njuni lOO-odstotni lasti, plačala 250 milijonov evrov, medtem ko jo je država leta 2013 dokapitalizirala v višini 870 milijonov evrov. Kot je povedal Gernot Lohr, predstavnik ameriškega sklada Apollo, si bodo z EBRD prizadevali, da bo NKBM postala najpomembnejši bančni igralec v državi in regiji. Včerajšnja menjava nadzornega sveta ne pomeni tudi menjave uprave v banki, saj sta, kot pravi Lohr, zdajšnja člana uprave Robert Senica in Sabina Župec Kranjc dobro opravila svoje delo v zahtevnem obdobju. Bodo pa upravo kmalu okrepili.
O iztisnjenih malih delničarjih pa nič
Za nove nadzornike banke so na skupščini imenovali Gernota Lohra, Manfreda Pufferja, Andrea Moneto, Michela Rabo, Alexandra Savelieva in Andreja Faturja. Lohr je ob tem spomnil, da njihov vstop na slovenski trg vključuje tudi pripojitev Poštne banke in slovenskega dela Raiffeisen banke, v prihodnjih petih do sedmih letih pa želijo doseči cetrtinski delež na domačem trgu in postati največja ali ostati druga največja banka v Sloveniji. Ali jih zanima tudi nakup slovenskega dela Sberbanke, ni želel komentirati. Niti Lohr niti predsednik uprave SDH Marko Jazbec pa nista
želela pojasniti, kakšen je dogovor o morebitnem plačilu odškodnin iztisnjenim malim delničarjem, če bi tako odločilo sodišče.
Tako je končana zgodba druge največje slovenske banke, ki smo jo po prvi sanaciji po osamosvojitvi dokapitalizirali. Spomnimo, leta 2007 so državljani stali pred bančnimi okenci v vrstah in množično kupovali delnice NKBM po ceni 27 evrov. Zaradi velikega zanimanja so takrat število delnic za posameznike celo omejili. Delnica je sicer narasla na ceno 44 evrov, vendar pa je v času krize popolnoma izgubila svojo vrednost. Nato je bila banka sanirana še enkrat leta 2013, kupnina pa dosega le okoli 20 odstotkov te finančne injekcije davkoplačevalcev.
V petih do sedmih letih želijo v NKBM doseči cetrtinski delež na domačem trgu in postati največja ali ostati druga največja banka v Sloveniji.