Medij: Kapital Avtorji: Bajec Svarun Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 28. 09. 2009 Stran: 30
Kapital: Po skupni vrednosti navadnih poslov ste na Ljubljanski borzi v avgustu zasedli drugo mesto, sicer ste pa za prvo letošnje polletje med BPH-ji prvi, takoj za tremi bankami. Kaj je najbolj zaznamovalo vaše trgovanje in kje so razlogi za vaš primat?
Ani Klemenčič: "Zadnjih nekaj let zasedamo prvo mesto po prometu med borzno posredniškimi družbami na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, po številu poslov pa smo prvi že skoraj deset let. Banke nas prehitijo zaradi poslov s svežnji (gre za posle, ki se na borzi le prijavijo in so vnaprej dogovorjeni ter večjih vrednosti), v velikih primerih, povezanih z nakupi oziroma prodajami tujcev, bank samih, paradržavnih institucij oziroma skladov. V vseh teh letih smo načrtno gradili našo informacijsko tehnologijo in znanje zaposlenih izključno v smeri potreb naših strank, ves čas smo služili malim investitorjem, za vsako stranko smo se morali boriti na trgu. Nič nam ni bilo prineseno na pladnju. Neodvisnih finančnih posrednikov ni veliko, takšnih, ki bi ponudili cel spekter ponudbe, pa sploh ne. Naš delovnik je bil mnogokrat od 8. do 19. ure in čez. Imamo GBD On-line, ki omogoča spletno trgovanje na naši borzi, E*trade na tujih borzah, razvili smo Finport, finančni portal za aktivne vlagatelje, ki je edinstven pri nas. Smo svetovalna družba, pri nas stranke dobijo nasvet, v katere vzajemne sklade vložiti, ne po kriteriju, kje bomo mi več zaslužili, pač pa, kaj je za stranko bolje. In to cenijo, zato se vračajo in so nam zveste."
Kapital: Priča smo združevanju treh vaših konkurentov (Medvešek Pušnik, Publikum in Poteza), kako gledate na njihovo odločitev?
Ani Klemenčič: "Mislim, daje to zanje nujno zlo in da so se tega lotili zadnji hip. Poslujejo z izgubo, kar vodi do kapitalske neustreznosti, so lahko kadrovsko neustrezne, tretje pa imajo premalo prometa, da bi se jim izšlo. Dejstvo je, da je v Sloveniji investitorjev končno mnogo in za kar 27 članov ne bo dovolj 'kruha'." Kapital: Ste tudi vi v fazi pogajanj za združevanje, oziroma ali je to znotraj srednjeročnih načrtov za prihodnost? A. KlemenČiČ: " V preteklosti smo prejeli kar nekaj vabil k združevanju in povezovanju. Tako doma, kot iz tujine. Vedno smo naredili analizo prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti. Ocenjujem, da je samostojna pot najboljša, da prinaša ogromno prednosti: fleksibilnost, neodvisnost, odlično poznavanje samega sebe, naše organizacije, znanja in možnosti. Vsak zaposleni lahko servisira določeno število strank, vse je odvisno od osebnega odnosa, čuta, gre za odnos med stranko in upravljavcem, svetovalcem. Naše zaposlene nenehno izobražujemo, jih pošiljamo na seminarje v tujino in pri nas, da so na tekočem z najrazvitejšimi trendi in ponudbo. Veste, kakšna bi bila razlika, če bi bili podružnica, recimo, nemške banke: delali bi podobno, s tem, da bi morali tu ponujati njihove sklade, njihove produkte, za nameček bi jim pa še morali transferirati dobiček. Kaj je tu dobrega? Te sklade lahko ponujamo že sedaj, če jih kdo hoče, njihove analize tudi lahko dobimo, če jih sami ne pripravimo, mogoče imajo bolj prefinjene tehnike, kako nekomu vsiliti tisto, kar njim ustreza. Tega pa ne pogrešamo. Dejstvo je, da so zahteve po spremljanju tveganj takšne kot še nikoli, pa so izgube večje kot kdajkoli, da je poročanj toliko kot še nikoli, pa ni pravna varnost malih delničarjev prav nič večja, da več kot je birokracije, ne pomeni tudi več reda in občutka varnosti, manj strahu, kar bi privabilo več investitorjev na trg."
Kapital: Kakšen je vaš odnos do krize, ki jo doživljamo in kakšne bistvenejše posledice menite, da bo pustila za seboj. Je terjala velika prilagajanja tudi znotraj vaše družbe?
Ani Klemenčič: "Kriza je prav gotovo omogočila določene kadrovske sprostitve, na trgu je veliko več ponudbe in ocenili smo, da lahko dodatno okrepimo število upravljavcev premoženja, saj število strank, ki se odločajo za to storitev, vztrajno raste. Skupno število zaposlenih je ostalo nespremenjeno, smo pa bolj pozorni pri stroških, kjer smo poiskali notranje rezerve. Nadaljujemo le z nujnimi investicijami, tudi pri izobraževanju nismo zmanjšali obsega. Osebno zelo trpim, ko vidim, kako nemočni so mali delničarji v primeru npr. Infond Holdinga, kamor so vložili delnice v dobri veri, da se jim kaj hujšega kot počasna rast do knjigovodske vrednosti ne more zgoditi. Družba za upravljanje je bila v lasti državne NKBM, kar bi morala biti dodatna referenca, a kljub temu bo šla kot kaže v stečaj. Kaj preostane malim delničarjem? Lahko tožijo nadzorni svet in upravo, ki sta služila' interesom Boška Srota in skupini podjetij, povezni z njim. Lahko tožbo tudi dobijo, kot je bil primer malega delničarja v primeru BTC, čez 9 let, a kaj jim to pomaga. Težko privarčevanega denarja jim to ne bo vrnilo, premoženja, iz katerega naj bi se "Po številu poslov smo prvi že skoraj deset let." poplačali, namreč že davno ni več. Imeli bodo le stroške odvetnikov in porabili ogromno časa, ki jim ga ne bo nihče nadomestil."
Kapital: Ena od specifik slovenskih vlagateljev je, da želijo na kratek rok velike dobičke. Menite, da prihaja čas za 'prevzgojo' na konzervativnejši nivo?
Ani Klemenčič: "Ni prav, da takole posplošujete. Res je nekaj odstotkov vlagateljev tudi takšnih. Bodisi da gre za špekulante ali pa celo za nedovoljeno trgovanje na podlagi notranjih informacij. Slednjega po našem mnenju niso ustrezno zajezili in je nekaterim omogočilo bogatenje čez noč. Velika večina strank, sploh naših, pa je dolgoročno usmerjenih. Pa moram reči, da mi je v zadnjem času tudi zanje kar hudo. Zakaj? Zato, ker je poslovanje podjetij tako negotovo in njihovo vodenje tako tvegano (poglejmo Istrabenz, Pivovarno Laško, Fructal, Radensko, Gorenje, Maksima, NFD Holding, Prevent), da se upravičeno bojimo, da bodo v nekaj letih propadle. Vse zaradi pohlepa nekaterih posameznikov in mogoče skupin, da se polastijo vsega, kar so prej generacije ustvarjale in gradile po 50 in več let. Uprave in nadzorni sveti so izigrali zaupanje malih delničarjev v mnogih primerih."
Kapital: Kakšen je vaš odnos do delovanja in obstoja Ljubljanske borze, prometa je zgolj za vzorec, likvidnost nizka, število atraktivnih delnic še nižja?
Ani Klemenčič: "Na splošno sem zagovornica domačega, torej tudi domače borze. Ampak ne za vsako ceno, če je ta stroškovno predraga in neučinkovita, če ne zmore konkurenčnega boja, potem dolgoročno nima prihodnosti. Na naši borzi se pozna kronično pomanjkanje likvidnih sredstev, tako upravljavci naše velikosti na njej razen pri Krki nimajo kaj početi, saj ni toliko prometa, da bi lahko prodali ali kupili vsem strankam na gospodarjenju po nekaj delnic. Tako to delajo na tujih borzah in je pri nas še manj prometa. Dejstvo je, da nove stranke del prihrankov usmerjajo na domačo borzo, obenem pa še na ostale: od azijskih, evropskih, do ameriških in afriških. Imamo smolo s to velikostjo, saj so podjetja bila ravno toliko velika, da jih je skupina ljudi lahko olastninila. Koncentracija pa pomeni, da na borzi nima kaj iskati. Ravno tako se ni prijelo, da bi prek borze zbirali nov kapital delniškim družbam. Pri NKBM, ki so jo tako opevali, bi to lahko izvedli, pa nismo. Mogoče bomo sedaj pri Mercatorju nadoknadili zamujeno."
Kapital: Kaj bodo volitve v Nemčiji prinesle Sloveniji?
Ani Klemenčič: "Ocenjujemo, da bo na volitvah zmagala Merklova in mislim, da je to za Slovenijo dobro. Če se razmere tam stabilizirajo in bo gospodarsko Nemčija okrevala, se bo to poznalo tudi pri nas. Investitorjev iz Nemčije pri nas skorajda ni, so pa nekatera naša podjetja kupila nekatera nemška podjetja, ki so se znašla v krizi in vidijo v tem priložnost, kot so Kolektor, Krka ..."
Kapital: Kako ocenjujete spopad Slovenije s krizo in ukrepe vlade, sploh kar se tiče garancijskih shem?
Ani Klemenčič: Oboje ocenjujem kot neuspešno. Garancijske sheme so bile po besedah večine bankirjev brca v temo, medtem ko tudi večina ostalih ukrepov ni dosegla svojega namena. Prav gotovo ni bil namen ta, da se morajo podjetja lagati vladi, da delavce kličejo na usposabljanje, pa v bistvu delajo redno delo, zato da dobijo podporo (primer Gorenja), da podjetja napihujejo stroške izobraževanja, da dobivajo povrnjene stroške in se vsi ukvarjajo samo s tem, kako bi črpali nek denar in ne kako bi izboljšali poslovanje, znižali stroške in kakšen produkt mix bi ponudili trgu, ki bi ga bi pripravljen kupiti in ga bil tudi sposoben plačati. Koliko mislite, daje te dni slovenskih podjetij na največjem sejmu podjetništva in obrti na Kitajskem, kjer so gostitelji ponudili 20 stojnic brezplačno? Eno samo. To je stanje našega gospodarstva. Doslej je večina podjetij uspevala, ko je prodajala državi in njenim institucijam, kaj je bilo lepšega. Kateri so še izvozniki, ki še lahko z dobičkom prodajajo in izvažajo brez npr. dodatnih stimulacij države?"
Kapital: Kriza je med drugim naplavila nekatere menedžerske nakupe, bo Laškemu in Istrabenzu sledil še kdo?
Ani Klemenčič: "Upam, da. Osebno se ne moremo načuditi Perutnini Ptuj, kjer vodilni mislijo, da smo ostali delničarji, ki smo zaupali v to podjetje, v njihovo prihodnost in vodstvo, tako neumni, da bomo njihov sponzor. To pomeni, da pričakujejo, da se bomo zato, da bodo gospodje lahko odplačali kredite in olastninili podjetje, odpovedali dividendam in mirno gledali, kako skoraj ves dobiček skopni ob njihovih visokih stroških financiranja menedžerskega prevzema. To ne more ostati nekaznovano. Njihova samozavest nima meja. Institucije v pravni državi se morajo zganiti, preiskati zadevo in postaviti stvari na svoje mesto, ne pa, da je vse prepuščeno nam, da sprožamo tožbe in se ukvarjamo s tistim, kar je naloga kri minalistov, javnih tožilcev, nadzornih institucij in konec koncev tudi davčnih inšpekcij. Podoben primer so iztisnitve, v ničkoliko primerih podjetja po 20-25 % knjigovodske vrednosti dajejo preostalim malim delničarjem, kot daje samo po sebi umevno, da jim preostanek podarijo. Pa ne bi smelo biti tako. Spet drugi pa so primeri, kjer so ob sodelovanju revizorjev in cenilcev podcenili vrednost sredstev, takoj ko so podjetje olastninili, pa se je njegova vrednost čudežno podvojila, potrojila, početverila."
aktualno »Osebno zelo trpim, ko vidim, kako nemočni so mali delničarji v primeru npr. Infond Holdinga, kamor so vložili delnice v dobri veri, da se jim kaj hujšega kot počasna rast do knjigovodske vrednosti ne more zgoditi."
Kapital: Med drugim ponujate tudi online trgovanje. Kako so slovenski vlagatelji sprejeli to možnost in kje so najmočnejši razlogi, da tega ni še več?
Ani Klemenčič: "Z GBD On-Kne smo prvi v državi. Velika večina poslov se že sklene on-line, bilo pa bi tega še več, če bi bila naša borza večja, več produktov in večji občutek zaščite in pravne varnosti za malega delničarja."
Kapital: Kako sicer ocenjujete razvitost slovenskega naložbenega trga v primerjavi z nemškim ali avstrijskim?
Ani Klemenčič: "Z nemškim se ne moremo primerjati, ne po velikosti, ne po kupni moči. Avstrijska borza je bila pred desetletjem povsem nezanimiva, nič se ni dogajalo, dokler je niso povsem prebudili zdajšnji lastniki, ki se bodo potrudili kaj takšnega tudi na naši borzi. Močno pa dvomim, da jim bo, dokler bo trajala kriza, to uspelo. Ni pa za obupati. Ljudje imajo zelo kratek zgodovinski spomin."
Kapital: Vaša dejavnost obsega tudi nepremičnine. Kako ocenjujete trenutno mrtvilo na trgu nepremičnin, ki je za enkrat le za malenkost 'stopilo' cene le-teh?
Ani Klemenčič: "Podjetje GBD Nepremičnine je dokaj mlado in se ukvarja s posredovanjem pri prometu z nepremičninami, posreduje pri oddaji nepremičnin v najem, ureja papirno dokumentacijo pri prometu z nepremičninami, kot npr. vpise v zemljiško knjigo, hipoteke, razna dedovanja ipd. Čuti se počasno izboljšanje, je pa to še daleč od idealnega. V drugem kvartalu v tem letu se je prodalo v Ljubljani samo 162 stanovanj s povprečno ceno dobrih 2000 EUR/m 2 (2.368 EUR/ m 2 ), na Gorenjskem 89 stanovanj s povprečno ceno 1706 EUR/m 2 . Po podatkih GURS-a so cene v tem letu padle le za dobrih 7 % (pričakovanja so bila do 30 %!). Predvsem je padlo povpraševanje po večjih zazidljivih parcelah za namen investiranja v novogradnje. V zadnjem mesecu se že počasi dviguje povpraševanje po stanovanjih, saj kupci do konca leta pričakujejo še določen padec cen, sedaj pa že tipajo trg in iščejo primerno ponudbo. Menim, da bodo cene nepremičnin še padle. Splošno nezaupanje do nepremičninskih posrednikov so v preteklosti povzročile nekatere agencije, ki so želele le do hitrega zaslužka. Po sklenjeni pogodbi so pobrale provizijo in se potuhnile. S strankami v postopku mora biti posrednik od začetka prodaje oziroma nakupa pa vse do končnega vpisa v zemljiško knjigo."
Kapital: Kako gledate na nasvete župana Zorana Jankoviča in Marka Puschnerja iz Slonepa, da se naj ne kupuje nepremičnin, če se jih nujno ne potrebuje, saj bomo s tem investitorje in prodajalce učinkoviteje prisilili k znižanju cen?
Ani Klemenčič: "Z njima se strinjam, razen v primerih, če je lokacija tako izjemna, da ni za pričakovati, da bi lahko bilo na trgu več tovrstne ponudbe. Cene pri nas so bile v primerjavi s podobnimi lokacijami v Italiji in Avstriji višje, kar glede na njihovo kupno moč v primerjavi z našo kaže na anomalije."
Kapital: Kam bi ta trenutek investirali 15.000 evrov?
Ani Klemenčič:"Najprej bi opozorila, da so se vlagatelji v zadnjih letih naučili, da se ne sprašuje "v kaj je za vložiti danes", ampak da so za vsakega primerne drugačne naložbe glede na njegove cilje in situacijo. In da se je pred naložbo vedno smiselno pogovoriti z zato usposobljenim strokovnjakom. Za teh 15.000 evrov bom povedala, kam bi jih vložila sama, glede na moje cilje, nagnjenost k tveganju, mnenje o prihodnjem razvoju dogodkov in glede na že obstoječi portfelj (v katerem seveda prevladuje naložba v GBD). Od 15.000 evrov bi tretjino vložila v ETF na DAX. Recimo ETF z nemško WKN kodo EXS1. Gre za sklad ETF znanega izdajatelja iShares. ETF skladi so primerni za pasivne razpršene naložbe zaradi izredno nizkih upravljavskih provizij. Drugo tretjino bi vložila v slovenske delnice kot so Krka, Petrol, Mercator, Luka Koper in NKBM. Kupovala bi jih s popustom preko ID-ov. Popusti oziroma diskonti znašajo okoli 30-40 %, kar pomeni dodaten zaslužek okoli 50 % do 65 % (na 'tvegano podlago' gibanja tečajev samih delnic, ki jih ima ID v svojem portfelju, zmanjšano za upravljalske stroške). Preostalimi 5 tisočakov pa bi investirala v srbske delnice, AIK banka, Energoprojekt Holding. Če je to pretvegano, pa v naše obveznice, ki prinašajo 6 % na leto in čez čas v delnice, ko bi bila prepričana, da je finančna kriza mimo."
Združevanje konkurentov: "Mislim, da je to zanje nujno zlo in da so se tega lotili zadnji hip."