Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8
Podjetja
Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.
Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.
Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.
Krogu Romana Glaserja, ki je »predlog« bank bolj ali manj prostovoljno podprl, se tako v Perutnini močno zmanjšuje manevrski prostor. Banke (Abanka, Gorenjska banka, NKBM, NLB, Unicredit, Probanka, Sparkasse in Sberbank) so namreč zastavno pravico na delnicah v lasti Holdinga PMP vpisale na prvem mestu. To posledično pomeni, da imajo banke vsaj do konca leta, ko sporazum preneha veljati, v rokah močan vzvod vpliva na dogajanje v Perutnini. S tem so si odprle teren tudi za morebitno dokončno razlastitev njenih menedžerjev. Spomnimo, že pred meseci je moral Glaser pristati tudi na imenovanje pooblaščenca bank Tiborja Šimonke, ki bo bedel nad prestrukturiranjem. Konec avgusta pa je koalicija zadružnikov, državnega Kada, Probanke m malih delničarjev na skupščini preglasovala Glaserjev blok in uspela s predlogom za imenovanje posebnega pravnega zastopnika. Ta bo do konca novembra pripravil poročilo o tem, ali in koliko tožb za povračilo škode bi lahko Perutnina Ptuj vložila na podlagi poročila revizijske hiše BDO, čemur se je Glaser več mesecev upiral. Pred pogovori o podaljšanju sporazuma o reprogramu ima Glaser še dve težavi. Prva je dogovor o višini dokapitalizacije. Po naših informacijah bo prvi mož Perutnine težko prepričal banke, da mora biti vrednost novovplačanih delnic manjša od dvajset milijonov evrov. Druga so bilance in poslovni izkazi Perutnine, ki jih močno bremenijo pretekli »nasedli« posli.
Lansko leto je bilo namreč za Perutnino Ptuj eno najslabših doslej. Prihodki skupine so se sicer zvišali za dva odstotka, na 267,6 milijona evrov, medtem ko se je dobiček iz poslovanja znižal za desetino, na slabih 23 milijonov evrov. Zaradi slabitev delnic Probanke in naložbe v srbsko hčerinsko družbo Topiko je matična družba Perutnina Ptuj lansko leto končala z desetimi milijoni evrov izgube, medtem ko je celotna skupina lani ustvarila slab milijon evrov čistega dobička. A kot v svojem mnenju opozarjajo revizorji KPMG, ki so na letne izkaze podali mnenje s pridržki, Perutnina Ptuj še vedno ni slabila naložbe v delnice Merkurja ali posojil Infondu Holdingu in Centru Naložbam. Zaradi tega je po njihovem mnenju izkazan dobiček za več kot 35 milijonov evrov previsok. Lanski rezultati pa bi bili še slabši, če ptujski skupini z znižanjem obrestnih mer ne bi šle na roke banke. Konec lanskega leta je Skupino Perutnina Ptuj bremenilo za kar 112 milijonov evrov finančnih obveznosti, kar je le pet milijonov evrov manj kot leto prej. A kljub nizkemu znižanju finančnega dolga so se stroški za plačilo obresti znižali za skoraj 30 odstotkov. Ce bi torej Perutnina Ptuj lani morala bankam plačevati enake obresti kot leta 2012, bi leto končala s skoraj dvema milijonoma evrov izgube.
Čeprav ptujska skupina bankam dobršen del lanskega leta ni plačevala glavnice posojil, temveč le obresti, število zaposlenih se je znižalo za 50, na 3500, obveznosti do dobaviteljev pa so poravnavali z zamudo, se to na prejemkih članov uprave ni pomembneje odrazilo. Glaser je lani za vodenje Perutnine Ptuj in nadziranje njenih hčerinskih podjetij prejel kar 230.000 evrov bruto, za nadziranje Probanke pa še dodatnih 36.600 evrov bruto sejnin in nagrad. Bistveno ne zaostajajo niti preostali člani uprave. Lanski bruto prejemki članice uprave Nade Krajnc so namreč znašali skoraj 222.000 evrov bruto, člana uprave Toneta Čeha 209.000 evrov bruto in člana uprave Milana Čuša 206.000 evrov bruto.