Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6
Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov
Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.
Povezovanje bo nujno
Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.
V Savi, ki je nekaj manj kot polovična lastnica Gorenjske banke, so povedali, da banka "uspešno uresničuje načrt krepitve kapitalske ustreznosti. Je kapitalsko trdna in ustrezno likvidna, kar se odraža tudi skozi izkazan interes potencialnih investitorjev, česar pa iz poslovnih razlogov trenutno ne moremo podrobneje komentirati. Idejo o konsolidaciji v slovenskem bančnem prostoru podpiramo že dlje časa, del teh procesov pa bi lahko bila tudi Gorenjska banka." Integracije torej ne izključujejo, saj bo ta verjetno nujna.
Bančna prodaja po delih
"Slovenski bančni sistem je preveč razdrobljen, saj je v preteklosti prevladovala težnja, da vsak del države potrebuje svojo banko, preko katere bo mogoče urejati lokalne probleme. Današnje razmere bodo lastnike prisilile v združevanje, čeprav so se doslej teh potez branili tudi zaradi sprege med lastniki in upravami bank," je pred dvema letoma za Večer povedala Cvetka Selšek, predsednica upravnega odbora SKB banke Societe Generale. Danes pravi, da so razmere takšne, da lastniki nekaj morajo storiti.
"Problem Slovenije je, da reagira šele, ko se stvari zelo zaostrijo, namesto da bi ukrepali v ugodnih razmerah. Pod težo krize pa rešitve niso optimalne, kažejo se kot edino mogoče, a so daleč od najboljših," aktualne napovedi o povezovanju bank danes ocenjuje Cvetka Selšek, ki je pred dvema letoma napovedala, da bo konsolidacija slovenskega bančnega sistema nujna, čeprav povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces.
"Ni sicer pričakovati hitrih procesov povezovanja, a to se bo moralo zgoditi, ker lastniki nimajo več na voljo kapitala, s katerim bi dokapitalizirali banke. Slovenski bančni sistem je preveč razdrobljen, stroškovno neučinkovit, njegove storitve so predrage," je veliko pred uradnim začetkom druge slovenske sanacije bank napovedala Cvetka Selšek. Danes opozarja, da velike evropske banke ne bodo sodelovale pri akvizicijah, dokler ne bodo znani stresni testi, šele potem bodo naredile svoje načrte širjenja.
"Ali bo prišlo do povezovanj ali pa se bodo banke zanimale le za odkup delov portfeljev, je vprašanje. Odvisno je, kako bodo povezovanja tekla, ker bodo morale banke najprej razrešiti slabe portfelje," je povedala Cvetka Selšek. Prodaja "po delih" ne pomeni razprodaje, saj so naše banke trenutno na trhlih nogah, pomeni torej prodajo slabega blaga. Obenem pa tudi počasno ugašanje takšnih bank. "Zato bi si v Sloveniji morali želeti, da bi banke našle dokapitalizatorje, ker bi s tem probleme rešili manj boleče," meni Cvetka Selšek in spomni, da bo to pomenilo tudi odpuščanje v bančnem sistemu.
Da ključni lastniki res nimajo več denarja, smo se prepričali decembra lani, ko je država podržavila NLB in NKBM, razlastila male delničarje, Probako in Factor banko pa poslala v nadzorovano likvidacijo. Abanka je bila prav tako decembra podržavljena že pred izdajo dovoljenja iz Bruslja, Banki Celje do letošnjega aprila ni uspelo najti dokapitalizatorja za 160 milijonov evrov, čeprav ga vse do bruseljskega soglasja še vedno išče in čaka.
NLB ni uspelo prodati bisera
Kaj o povezovanju Abanke in Banke Celje mislijo v NLB, ki je za zdaj še največja lastnica Banke Celje, odgovorni niso želeli komentirati. Tak odgovor da sklepati, da jim to ni povsem pogodu, saj je bila Banka Celje kot pridružena članica Skupine NLB dolgo časa njen biser, ki so ga v zadnjih letih neuspešno (ali premalo zavzeto) prodajali. Dokler ni kriza razkrila slabih naložb. Med zainteresiranimi kupci Banke Celje je bila leta 2011 tudi SKB banka, ki je po neuradnih podatkih ponujala odkup po knjigovodski vrednosti. Že takrat naj bi zahtevali izločitev slabega dela portfelja na poseben račun. Odvisno od dinamike razreševanja bi se sproščala tudi kupnina.
Matej Šimnic, analitik v Alti Invest, meni, da je združitev Abanke in Banke Celje realna. "Obstaja pa precej birokratskih ovir, saj banke, ki prejmejo pomoč države, praviloma ne smejo širiti poslovanja, vendar gre tukaj za izreden primer, ki mu Evropska komisija ob upoštevanju smernic verjetno ne bo nasprotovala," je dejal. Najprej povezovanje in potem prodaja združene Abanke in Banke Celje? "Že v primeru Abanke Evropska komisija zahteva privatizacijo in skoraj zagotovo bo to veljalo tudi za združeno banko."
Po povezovanju še odpuščanje
Na Štajerskem so se nekateri ob ministrovi napovedi o povezovanju Abanke in Banke Celje vprašali, zakaj ne povezati Banke Celje z NKBM. Matej Šimnic o tem pravi: "Morebitna povezava tako z NKBM kot z NLB podobno kot z Abanko ne bi smela predstavljati večjih težav, je pa z vidika konkurenčnosti trga verjetno bistveno bolje krepiti položaj Abanke kot obe največji banki. Slednji imata tudi bistveno bolj kompleksno strukturo, ki z vidika postavljanja nove strategije in optimizacije že sama po sebi predstavlja precej težav. Dodajanje Banke Celje pa bi lahko pomenilo dodatne zaplete, sploh z vidika optimizacije in medijske pozornosti ob morebitnem odpuščanju. Je pa vstop v očiščeno banko, ki lahko za morebitnega prevzemnika predstavlja tudi potencialne sinergijske učinke, vsekakor zanimiv projekt, ki bi moral zanimati praktično vse banke v Sloveniji." Ali katero od njih tak prevzem zanima, ne povedo, saj kot običajno odgovarjajo, da skrbno spremljajo priložnosti na trgu.