Medij: Domžalski slamnik
Avtorji: Kozlevčar K. Mateja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 07. 2014
Stran: 8
NAD HELIOSOM POPOLN MRK ALI LE POLETNA NEVIHTA? NA OBČINI DOMŽALE SO NAM PREDSTAVILI RAZLOGE ZA POSAMEZNE UKREPE Helios je v zadnjih tednih najbolj vroča tema slovenskega gospodarstva. Ne volilni čas ne počitnice niso pregnale črnih oblakov, ki se zgrinjajo nad domžalsko družbo. Posledic pa se najbolj bojijo tisti z najmanj moči. Mateja K. Kozlevčar Foto: Iztok Dlmc Manj kot mesec dni po tem, ko so v Heliosu pričeli neposreden dialog z zaposlenimi, vodstvo domžalske družbe ocenjuje, da so z nenehnim socialnim dialogom bliže rešitvam, medtem ko sindikati na nacionalni ravni - nasprotno - še vedno želijo umik od socialnega dialoga in o tem obvestijo javnost v trenutku, ko v Heliosovih poslovnih prostorih poteka sestanek med delavskimi predstavniki zaposlenih in vodstvom. »Sporočilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), da je socialni dialog v Heliosu prekinjen, je daleč od resnice, saj vodimo socialni dialog, ves čas se pogovarjamo s sindikati. Zdi se, da položaj rešujemo samo znotraj podjetja, medtem ko vsi ostali delajo skladno z drugimi interesi. Menimo, da je realno pričakovati, da se lahko dogovori o novi kolektivni pogodbi kmalu zaključijo, čeprav obstajajo politični in javni pritiski, ki ovirajo zaključevanje dogovorov. Celo nekatere aktivnosti ZSSS v tem primeru ne delujejo konstruktivno, temveč ovirajo socialni dialog, iskanje rešitev in zaključevanje dogovorov, ki bi bili v korist vsem zaposlenim v Heliosu v Sloveniji. Helios zato vabi vse nacionalne in branžne sindikate h konstruktivnemu delovanju in k sodelovanju. Hkrati prosimo, da zaposlenim v Heliosu dopustijo, da se odločijo zase, za svoje interese in prihodnost. Nanje naj ne poskušajo pritiskati in vplivati, da bi podpirali nacionalne politične in druge interese, ki nimajo ničesar skupnega s Heliosom in z zaposlenimi v Heliosu,« v zadnjem sporočilu za javnost poziva predsednik uprave družbe Aleš Klavžar. S tem so tudi v Heliosu naposled prisluhnili glasovom, ki so bili do sedaj neslišani. Za mnenje smo povprašali predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu družbe Helios, Tomaža Kumerja, delavskega predstavnika, ki je z vodstvom Heliosa sedel na omenjenem srečanju med upravo in pogajalsko skupino na strani zaposlenih. Kot je za Slamnik jasno povedal, se delavski zastopniki pogovarjajo z vodstvom Heliosa: »O vsebini pogajanj v tem trenutku ne dajemo izjav, lahko pa potrdim, da se pogovarjamo.« Odpuščenih več kot 150 ljudi V Heliosu je začelo zaskrbljeno vreti že lani decembra, ko so se začela velika odpuščanja. »Odpuščenih je bilo več kot 150 ljudi. Vloga stare uprave in sindikata je bila najti maksimalno število mehkih odpuščanj. Veliko ljudi je šlo na zavod za zaposlovanje in nato takoj v pokoj, položaj smo optimizirali do nivoja, daje bilo dve tretjine mehkih odpuščanj, medtem ko jih je bilo več kot 50 še vedno brezposelnih, iskalcev nove zaposlitve,« se spominja Heliosov sindikalist Tomaž Kumer. Z novim lastnikom, opisuje, je prišla težnja po zniževanju stroškov dela, kar za delavce pomeni nižje plače, zato smo ponovno 'skočili v zrak'. »Ob vsaki napovedi, od prestrukturiranja oddelkov do preveč zaposlenih, odpuščanj, smo začeli takoj obveščati javnost. Morda se učinek ne vidi navzven, a je,« pravi Kumer in dodaja, da zaposlenih na kolektivni pogodbi v tem času niso odpuščali. Danes je ta tema predmet pogovorov med upravo in delavskimi zastopniki, zato o aktualnih informacijah ne govorijo. Brez kazenske ovadbe V prejšnji številki Slamnika smo že zapisali, da je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja napovedal vložitev kazenskih ovadb zoper člane nadzornega sveta in sedanjo upravo družbe Helios. Skoraj mesec dni so ugotavljali stanje, Dragonja pa je 8. julija opravil tudi razgovor s predstavniki avstrijskega investitorja Ring Intemational in predsednikom uprave Heliosa, kjer so bila, po podatkih ministrstva, »podana dodatna pojasnila v zvezi s financiranjem prevzema in glede obremenitve nepremičnin domžalske družbe.« Slaba dva tedna pozneje so tudi za Slamnik podali obrazložitev, in sicer da je ministrstvo od zainteresiranih deležnikov prejelo več zahtev, da se proučijo nepravilnosti, povezane s prevzemnimi aktivnostmi oziroma prodajo večinskega paketa delnic družbe Helios s strani bank in skladov v državni lasti. Predstavniki Heliosa so v vmesnem obdobju ministrstvu predložili dodatno dokumentacijo. »Investitor je podal pojasnila ministrstvu o vseh postopkih, vezanih na prevzem, financiranje prevzema in refinanciranje kreditov družbe Helios pri konzorciju bank. Ministrstvu so bila priložena tudi potrdila pravnih svetovalcev investitorja, da so kreditne pogodbe oziroma paket finančnih pogodb za refinanciranje Heliosovih dolgov v celoti skladne s slovensko zakonodajo. Ni pa investitor Ring Intemational podal podrobnih vsebinskih in časovnih pojasnil v zvezi z obremenitvijo nepremičnin Heliosa z vpisom maksimalne hipoteke na stvarnem premoženju. In ker ministrstvo nima neposrednih preiskovalnih pristojnosti, smo odprta vprašanja preusmerili na druge pristojne organe, predvsem na Agencijo za trg vrednostnih papirjev, in pričakujemo, da bodo za to pristojni organi ocenili zakonitost,« so sporočili. Na ministrstvu še ocenjujejo, da je bilo v fazi pred objavo prevzemne namere, ko so delnice prodajale banke in državni skladi in je potekal postopek priprav na privatizacijo, kljub vsemu zaznati določene elemente, da so bile dane obljube prevzemne družbe o tem, kako se bo financiral prevzem. »V tem delu obstajajo določeni indici, da je bil kršen 32. člen Zakona o prevzemih. Kazenske ovadbe ministrstvo ni vložilo. Opozarjamo pa na potrebo, da se v podjetju vzpostavi socialni mir. Pričakujemo, da se bo vzpostavil primeren socialni dialog, da bo tako deloval investitor družbeno odgovorno in da bodo tudi zaposleni delovali tako, da bodo zagotavljali konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni razvoj,« je še povedal minister Dragonja. Kot so ob tem pojasnili v Heliosu, je bil ministrov odziv pričakovan. 400-miiijonska hipoteka Kot je razvidno iz zemljiške knjige, je bila 25. aprila letos vknjižena maksimalna vrednost hipoteke v višini 400 milijonov evrov na nepremičnine v lasti družbe Helios. To je v času, ko je družbo že prevzelo novo vodstvo in smo v Slamniku objavili intervju s predsednikom uprave, kjer je omenil refinanciranje obstoječih kreditov, in sicer na način zamenjave dotedanjih kratkoročnih z dolgoročnimi obveznostmi. Na vknjiženo maksimalno hipoteko v višini 400 milijonov evrov so še posebej opozarjali na ZSSS-ju, zato smo se po odgovor obrnili tudi na upravo podjetja. »Helios seje s konzorcijem bank, ki ga vodi Societe Generale, dogovoril za sindicirano posojilo v višini do 132 milijonov evrov (po podatkih predsednika uprave v intervjuju za Slamnik aprila letos, Novi krediti zamenjujejo stare kratkoročne za dolgoročno obdobje šestih let, op. p.). Do sedaj seje posojilo črpalo samo z namenom reprograma celotnega, pretežno kratkoročnega portfelja posojil, z novim omenjenim dolgoročnim posojilom. Na podlagi prestrukturiranja in optimizacije poslovanja je uspel Helios občutno znižati svoj neto dolg v primerjavi s preteklimi obdobjem, hkrati pa je znesek dejansko črpanega posojila bistveno manjši od njegovega maksimalnega zneska,« odgovarjajo v Heliosu. Dodajajo, da maksimalna vrednost 400 milijonov pomeni le potencialno vrednost, ki bi jo lahko za zavarovanje uveljavljali upniki (konzorcij bank pod vodstvom Societe Generale, op. p.), vendar se sme zavarovanje uveljavljati samo do vrednosti, kot to določa slovenska zakonodaja. 146. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) namreč določa, »da se hipoteka lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka). Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena«. To pa pomeni, da je lahko dejanski znesek črpanja hipoteke nižji od vknjiženega. Ne smerno zapraviti podjetja, ki nam daje kruh Glede na to, da je okoli domžalskega gospodarskega paradnega konja veliko predvsem negativnega pridiha, nas je zanimalo, če že čutijo posledice, morebitno poslovno škodo na ta račun. »Heliosovi poslovni partnerji so seveda vznemirjeni, poslovno škodo bomo lahko ocenjevali čez nekaj časa. Vodstvo pa se s predstavniki lastnika ves čas zelo intenzivno trudi, da bi pojasnili odprta vprašanja in dokazali, da je bilo vse v postopku prevzema skladno z zakonodajo ter da je tako tudi vse po prevzemu,« pravijo v Heliosu. Dodajajo, da so to potrdili tudi v revizijski družbi in treh pravnih pisarnah, ki so jih najeli. Revizijska družba Deloitte je opravila neodvisen strokovni pregled in rezultati so, da je »31. maja 2014 neto dolg Skupine Helios znašal 84,6 milijonov evrov (31. 5. 2013 je bil le-ta 111 milijonov evrov, op. p.). Nobeno novo posojilo ni bilo pridobljeno ali dano za financiranje prevzema Skupine Helios. Financiranje nakupa Skupine Helios in vse dolžniške pogodbe niso v nasprotju z relevantno slovensko zakonodajo.« Kako zelo pomembno je, da Helios vsaj ohrani svoj položaj na trgu, poudarja tudi delavski predstavnik v nadzornem svetu. »Dejstvo je, daje trg danes zelo zahteven, treba je biti zelo prisoten, aktiven. Z novo poslovno politiko sicer izgubljamo določene prihodke, a zaradi poudarka na dobičkonosnosti. Edino težavo vidim v morebitnih reklamacijah, če bi padla motiviranost ljudi do korektnega in dobrega dela. Ce to izgubimo, izgubimo na kakovosti, in to nas lahko vrže iz trga, kar bi pomenilo desetletja dela, da se vrnemo nazaj,« pravi Kumer in dodaja, da se Helios danes ne sooča z nepravilnostmi v proizvodnji, ne doživlja reklamacij niti ni pomanjkanja razvojnih nalog. Podjetje, pravi, je popolnoma suvereno, kar predstavlja spodbudo za nadaljnje delo. »Ne želimo pa si, da bi težnja po dobičkonosnosti pripeljala tako daleč, da bi padli programi. Kajti ko enkrat ukineš program, ugotoviš, da boš tisti izdelek težko pozneje ponovno postavil na trg.« Helios podal kazensko ovadbo, nato še postopek izredne odpovedi Družba Helios je 11. julija letos pri organih pregona podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje poslovnih skrivnosti. Ob tem so navedli sum, da je bila slovenskim medijem izročena obsežna dokumentacija v lasti Heliosa, ki vsebuje poslovno občutljive notranje informacije. »Posamezni izvzeti stavki in deli vsebine teh dokumentov so bili 9. julija 2014 izven ustreznega konteksta ter na neresničen način predstavljeni v prispevku v oddaji Dnevnik na prvi nacionalni televiziji.« Neka dni pozneje je odjeknila novica, da je predsednica sveta delavcev in podpredsednica sindikata družbe Helios Jana Poljanšek prejela obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kot so zapisali v ZSSS-ju, je »v dokumentaciji sicer zapisana vrsta zelo hudih obdolžitev, a dejstvo je eno samo: Jani Poljanšek grozi izredna odpoved delovnega razmerja, ker je postavljala vprašanja o prevzemu Heliosa s strani podjetja Ring Intemational in je opravljala svoje delo varuha pravic delavk in delavcev. Takšno ravnanje uprave Heliosa je napad in grožnja vsem predstavnikom zaposlenih in sindikalnim zaupnikom družb v skupini Helios ter neposreden napad na sindikalno delo v Sloveniji ter na pravice zaposlenih«. 0 razlogih za sprožitev postopka izredne odpovedi delovnega razmerja smo povprašali tudi Jano Poljanšek, ki pravi: »Prepričana sem, da je razlog v tem, da sem jasno in glasno zahtevala spoštovanje zakonov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, ter spoštovanje sprejetih dogovorov, ki so plod dolgoletnih skupnih prizadevanj in usklajevanj stališč vseh socialnih partnerjev. K sprejetju odločitve uprave je verjetno pripomoglo tudi to, da sem stališča delavcev zastopala v javnosti.« Vsekakor je na mestu vprašanje, ali na tej točki sploh še lahko pride do dialoga in prekinitve postopka izredne odpovedi. »Dogovor je vedno mogoč, če sta obe stranki resnično pripravljeni poslušati in spoštovati druga drugo ter si resnično želita in si prizadevata za sklenitev pravičnega dogovora, ki bo sprejet v obojestransko zadovoljstvo in korist. Pridobljene delavske pravice ne smejo postati nepotreben balast, ampak morajo biti temelj novih dogovorov. Spoštovanje človekovega dostojanstva mora biti eden izmed temeljev družbe. Argument moči ne sme prevladati nad močjo argumenta. Prekinitev postopka, ki ga je uvedla uprava zoper predstavnico delavcev, bi na široko odprla vrata socialnega dialoga,« poudarja Poljanškova. Sindikat: stavka je šele zadnji instrument, treba se je dogovoriti Kot odziv na obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavske predstavnice v Konferenci sindikatov napovedujejo uporabo vseh sindikalnih sredstev, vključno s stavko, so sporočili iz ZSSS-ja. Vendar pa vsi ne vidijo stavke kot prve rešitve. Ne samo delavci, ki stavki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavske predstavnice v velikem delu niso ravno naklonjeni, tudi prvi sindikalist v Heliosu Tomaž Kumer izpostavlja stavko šele kot zadnji instrument. »Poslanstvo sindikata je poiskati dogovor. Tudi stavka se ves čas omenja, a to je zadnji instrument, in tudi ko pride do tega, se je treba nekaj dogovoriti. Sindikati moramo vedno težiti k temu, da se najde ustrezen dogovor, saj drugače nima smisla, da smo organiziram. Če bomo vse reševali skozi stavko, to ne bo v redu.« Predsednik uprave Heliosa pa napoveduje, da bo v primeru napovedi in izvedbe nezakonite stavke uprava uporabila vsa razpoložljiva sredstva za zaščito interesov družb Skupine Helios. So se pa vodstvo družbe in predstavniki sindikata Helios na zadnjem srečanju dogovorili, da se ostale odprte teme, ki se nanašajo na delovnopravna razmerja, obravnavajo kot interna zadeva in jih ne komentirajo v javnosti. V Heliosu tako ne komentirajo postopka za izvajanje izredne odpovedi Jane Poljanšek, so pa vendarle povedali, da ne gre za postopek proti funkciji, ampak za običajen postopek, ki bi ga v primeru takšnih kršitev sprožili proti komerkoli. Odločitev vodstva Heliosa, da vpletene strani vsebine ne komentirajo v javnosti, pa v sindikatu vidijo drugače. »Že na začetku smo upravi povedali, da bomo komunicirali in da bo tisto, kar je uradno, objavljeno na naši spletni strani. Naše stališče je, da so vsi zaposleni upravičeni do informacij in da je obveščenost ključna,« pravi Kumer in dodaja, da dajejo informacije v javnost premišljeno, saj jih je ogromno in je treba v prvi vrsti poskrbeti za to, da se naprej podajajo verodostojne informacije, kar je tudi precej naporno. »Vtem trenutku ne komentiramo dogovarjanja okoli kolektivne pogodbe, ker teče interna korespondenca. Če pa bo to prav tako prešlo okvire normalnega dialoga, bomo kot edini pritisk uporabili tudi medije, saj drugega nimamo,« dodaja Kumer. Jana Poljanšek gre na tem mestu korak naprej: »Mislim, daje bil odziv lastnikov in uprave Heliosa nedopusten. Sindikalni zaupnik ne more z molkom govoriti ljudem in jih obveščati o nastalih situacijah. Še več, sindikalni zaupnik je dolžan govoriti, saj je najpomembnejše področje delovanja sindikalnega predstavnika v družbi prav varovanje in izboljševanje socialno-ekonomskih pravic članov. Sindikat nastopa kot zastopnik delavcev in njihovih interesov. Sindikalna svoboda je v Sloveniji deklarirana kot ustavna pravica in sodi med temeljne človekove pravice in svoboščine.« V Heliosu položaj vidijo drugače. »Vodje sindikata zanemarjajo dejstvo, da jih veže pravni dokument, ki jasno določa dolžnosti in pravni okvir za vsakega zaposlenega in člana nadzornega sveta za javne nastope. Po zakonu zaposleni v družbi ne sme razkriti kakršnih koli poslovnih tajnosti ali drugih informacij, ki imajo ali bi lahko imele vpliv na ceno delnic. Vse pomembne zaveze zaposlenih so nadalje določene v pogodbah o zaposlitvi in kolektivni pogodbi. Vodje sindikata, ki so tudi člani nadzornega sveta, so dolžni narediti tudi vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo interese družbe in preprečijo, da se ji dela škoda,« sta v odprtem pismu sporočila predsednik uprave Aleš Klavžar in prvi nadzornik Gerald Martens, ki dodajata, da so predstavnici sindikata priporočili, da stopi pred javnost, šele ko bo večina zaposlenih seznanjena z realnim stanjem. Da je vzpostavitev socialnega dialoga možna, menijo vse strani. Vendar pa vsaka postavlja svoje pogoje. Kako priti do dialoga, če sindikat zelo zgodaj uporabi popolni upor? »Upiranje mora biti, to je del sindikalnega dela. A za sedaj smo drug drugemu predvsem kazali moči. Nismo se še pogajali. Opredelili smo nekatere stvari, ključna je podjetniška kolektivna pogodba, dobili smo predlog uprave in na nas je, da uradno odgovorimo nanj. Poslanstvo sindikata je poiskati dogovor,« pravi Heliosov sindikalist Tomaž Kumer. »Umik obdolžive pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, podane s strani delodajalcev, bi v prvi meri pripomogel k vzpostavitvi socialnega dialoga. Spoštovanje sprejetih zakonov, veljavnih v Republiki Sloveniji, spoštovanje veljavnih podjetniških kolektivnih pogodb in sprejetih dogovorov ter spoštovanje načela pravičnosti bi težave pri vzpostavitvi socialnega dialoga zmanjšale na minimum. Pritiski, ki jih vrši delodajalec na zaposlene z razlagami o odpuščanju večjega števila zaposlenih in selitvi proizvodnje iz Slovenije, česar naj bi se poslužil ob stavki, na delavce vplivajo kot huda ustrahovanja. V pravni državi takšno grobo početje ne sme biti sprejemljivo, ampak mora biti to početje vredno vsega obsojanja, saj meče veliko senco na demokratično ureditev Republike Slovenije,« pravi Jana Poljanšek, ki je predstavila tudi konkretna stališča, ki jih zavzemajo delavski predstavniki v pogovorih z upravo Heliosa. »Helios je bil vseh 90 let, ki jih bo letos dopolnil, zgled odnosov tako znotraj družbe kakor tudi s širšim okoljem. Sponzoriral je mnoge športe, ne le košarko, gasilci so bili srčika povezave Heliosa navzven, saj je njihova nesebična pomoč ljudem v nesreči dobro vplivala na pozitivni duh vseh zaposlenih. Biti gasilec v Heliosu ni bila le služba, bila je služba, tesno povezana s častjo; marsikdo si je želel postati del te humane sredine. Kot sindikalna predstavnica zagovarjam, da vsej družbi največ pozitivnega prinašajo delovna mesta, na katerih delavci dobivajo zaslužene plače, ki jim omogočajo dostojno preživetje. Čeprav je po definiciji cilj ustanovitve gospodarske družbe pridobivanje dobička, to ne more biti opravičilo za zniževanje stroškov dela in optimiziranje vsega do skrajnih meja. Zniževanje stroškov dela vselej pomeni zniževanje plač in zmanjševanje delovnih mest, kar pa ne more voditi v večjo zaposlenost ljudi, ki bi tem delavcem omogočala dostojno življenje in bi jim vračala človeško dostojanstvo. V preteklosti je Helios nudil delo 2300 l)udem, tudi lastniku je prinašal dobiček, bil je odgovorno in socialno naravnan do širše družbe, zato je govorjenje o tem, da je bil Helios slabo podjetje, zares žaljivo za vse zaposlene v njem. Tisti, ki trosi take neresnice, bi se moral vprašati o svoji kredibilnosti,« pravi Poljanškova, ki jo v teh dneh čaka tudi zagovor pri delodajalcu kot del postopka izredne odpovedi delovnega razmerja. Zniževanje plač Ena od najbolj jasnih 'ponudb' vodstva Heliosa je znižanje plač za 3,25 odstotka vsem zaposlenim ter ohranitev vseh delovnih mest. Če delavci ne pristanejo na znižanje plač, pravi uprava, da bodo prisiljeni odpuščati. Zanimalo nas je, kje je razlog, da se sindikati ne strinjajo s to ponudbo. »Kolektivna pogodba v podjetju je ključna in treba jo je spoštovati. Le skozi spremembo kolektivne pogodbe, socialni dialog z nami kot partnerji, se lahko posega v ta del, to je višina plač. Sedanja kolektivna pogodba ima določeno veljavo še eno leto in štiri mesece. Če se sedaj ne bomo pogovarjali in dogovorili, bomo nato ostali brez nje. Ker nimamo splošne pogodbe naše dejavnosti, pademo pod določila iz Zakona o delovnih razmerjih, zato moramo razmišljati o tem, kaj bo čez leto in pol. Dilema je torej, ali pristati na znižanje svojih pravic na račun zaposlenosti,« pravi Kumer, ki se boji predvsem tega, da če stopijo na to pot, lahko to pripelje do zelo nizke ravni za delavce, do minimalnih plač. V Heliosu naštevajo, kaj so naredili do sedaj v skladu z novo strategijo, pri čemer je Klavžar prepričan, da so »ukrepi za prestrukturiranje v Skupini Helios nujno potrebni za krepitev finančne, obratovalne in tržne uspešnosti podjetja.« Verjame, da bodo nekateri danes neprijetni ukrepi dolgoročno okrepili uspešnost Heliosa. Ker je v Heliosu še vedno zaposlenih veliko ljudi in bi večje spremembe v podjetju občutila tudi lokalna skupnost, nas je zanimalo, ali so predstavniki podjetja sedli za mizo tudi s predstavniki občine. »Na neuradnih srečanjih smo bili, ne pa na sejah občinskega sveta, kijih do septembra ni,« pravijo v gospodarski družbi. Zaradi počitnic tudi z Občine nismo dobili komentarja, vsekakor pa bomo o morebitnih prihodnjih srečanjih in dogajanju v Heliosu še pisali. O Helios je bil vseh 90 let, ki jih bo letos dopolnil, zgled odnosov tako znotraj družbe kakor tudi s širšim okoljem. Sponzoriral je mnoge športe, ne le košarko, gasilci so bili srčika povezave Heliosa navzven (...). V preteklosti je Helios nudil delo 2300 ljudem, tudi lastniku je prinašal dobiček, bil je odgovorno in socialno naravnan do širše družbe, zato je govorjenje o tem, da je bil Helios slabo podjetje, zares žaljivo za vse zaposlene v njem. Tisti, ki trosi take neresnice, bi se moral vprašati o svoji kredibilnosti. Sindikati in Helios dosegli prvi dogovor Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli tudi prvo skupno izjavo Sindikatov Heliosa in vodstva družbe, v kateri sporočajo, da so zavoljo uspešnega socialnega dialoga ustavili sklep o ustavitvi postopka izredne odpovedi Ivanke Jane Poljanšek. »Za rešitev nastalega položaja sta morala tako sindikat kot vodstvo nekoliko popustiti, vendar je rešitev izjemen dosežek za prihodnost zaposlenih v Heliosu v Sloveniji,« so sporočili v skupni izjavi, ki sta jo podpisala predsednik uprave Heliosa Aleš Klavžar in predsednik Konference sindikatov KNG družb skupine Helios Tomaž Kumer. Še naprej pa, kot smo že zapisali, podrobnosti medsebojnih pogovorov ohranjajo zaupne narave in dodatnih izjav ne dajejo. <*Pv HM* -$ff v B/~ w .#mVB« 'MbsRSl "JbbbjWbbbbbbbHbbb] .Ji-f**"*' *** *» . jBBt&V*- .__ . ' " "m- JJ&. i & 'mmmMBF* -k 3ik^^BBBBbYbBBBBBB BB»^^ Poslanstvo sindikata je poiskati dogovor. Tudi stavka se ves čas omenja, a to je zadnji instrument, in tudi ko pride do tega, se je treba nekaj dogovoriti. Sindikati moramo vedno težiti k temu, da se najde ustrezen dogovor, saj drugače nima smisla, da smo organizirani.