Medij: Večer - V soboto Avtorji: Černel Saša,D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 29. 08. 2009 Stran: 7
Zaradi preoblikovanja dela PID-ov v redne delniške družbe z dejavnostjo holdingov, kakor tudi zaradi finančne krize, je ostalo večinoma manj od vloženih sredstev
Dogajanje na domačem kapitalskem trgu danes z zaskrbljenostjo spremljajo vsi tisti državljani Republike Slovenije, ki so svoje lastninske certifikate vložili v pooblaščene investicijske družbe (PID) in pridobljenih delnic iz tega naslova še niso prodali. Dogajanje v različnih borznih segmentih in na področju vzajemnih skladov pa spremljajo zgolj iz radovednosti tudi tisti, ki so v preteklosti bili lastniki delnic teh družb in jih zanima, koliko bi danes za svoj vloženi certifikat iztržili pri prodaji. Ker pa je v zadnjem letu in pol lastnike delnic družb, nastalih iz pooblaščenih investicijskih družb, zraven finančne krize prizadela še kriza insolventnosti finančnih holdingov, je vsa zgodba - skupaj s celim kupom preoblikovanj osnovnih družb, v katere so bili vloženi lastninski certifikati - še toliko bolj zapletena. Za lažje razumevanje poglejmo nekoliko nazaj.
Kaj se je torej dogajalo od leta 1993, ko so vsi polnoletni državljani dobili glede na starost različne vrednosti lastninskih certifikatov in jih nekateri od njih vložili tudi v tako imenovane PID-e? Na tem področju je bilo od vpisa lastninskih certifikatov do danes kar nekaj zakonodajnih sprememb in posledično so se pooblaščene investicijske družbe preoblikovale v druge pojavne oblike pravnih oseb, za spremljanje cesarje potrebno kar nekaj detektivske žilice. Zato se na kratko najprej sprehodimo skozi zgodovino preoblikovanja z zakonskega zornega kota. Sprememba zakonodajnih okvirov Na podlagi Zakona o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (ZISDU) so se od leta 1993 naprej, torej na začetku procesa lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja, ustanovile družbe za upravljanje investicijskih skladov. Z namenom zbiranja lastninskih certifikatov so ustanovile še pooblaščene investicijske družbe.
V letih 1998 in 1999 so se številni PID-i istih družb za upravljanje zaradi reorganizacijskih ukrepov združili v en PID in po navadi kar isti trenutek ponovno razdružili v dve pooblaščeni investicijski družbi. Namen te razdružitve oziroma preoblikovanja je bil zagotoviti delničarjem teh družb zmanjšanje tveganja v zvezi z zapolnitvijo privatizacijske vrzeli ter jim s tem omogočiti možnost prodaje kakovostnejšega dela svoje naložbe. Vse družbe za upravljanje so se namreč v tem času ubadale z velikim deležem neizkoriščenih certifikatov, saj slovenska vlada ni zagotovila zadostnega premoženja za zamenjavo lastninskih certifikatov. Vlada pa je privatizacijsko vrzel dokončno zapolnila šele leta 2002, ko je bila zadnja dražba Slovenske razvojne družbe.
Na podlagi zahtev novega ZISDU-1 so morale družbe za upravljanje uskladiti naložbe v skladu z zakonskimi zahtevami in se tako uvrstile v segment posebnih investicijskih družb. Z ZISDU se je predvidevalo preoblikovanje teh posebnih investicijskih družb v investicijske družbe, s spremembami ZISDU pa se je zgolj izjemoma dopustilo preoblikovanje PID-a v redno delniško družbo kot možnost, ki bi jo imel PID namesto likvidacije, če se PID ne bi mogel v celoti preoblikovati v investicijsko družbo. Da bi se večina PID-ov preoblikovala v investicijske družbe, je ZISDU omejil višino naložb v tržne vrednostne papirje in likvidna sredstva tistim PIDom, ki so se preoblikovali v redno delniško družbo. S tem je zakonodajalec želel doseči, da bi se v te družbe preneslo le tisto premoženje, ki ne more biti premoženje investicijskih skladov. Dejansko pa se je večina PID-ov preoblikovala v redne delniške družbe z registrirano dejavnostjo holdingov. Holdingi se po karakteristikah poslovanja lahko obnašajo kot investicijski skladi, le da zanje ne veljajo določila ZISDU-1 o investicijskih skladih, hkrati pa so takšne družbe lahko zaprte oziroma nejavne družbe, za katere ne veljajo določbe Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1 A) oziroma novega zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI).
Zato je vlada sprejela Zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (ZPNPID), katerega glavni namen je preglednost poslovanja rednih delniških družb, ki so nastale iz PID-ov oziroma njihovih pravnih naslednic, kakor tudi njihov nadzor s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Posebnim investicijskim družbam ZISDU-1 omogoča preoblikovanje v vzajemni sklad, in sicer po izpolnitvi številnih meril in zahtev, kar je nekaterim med njimi do danes že uspelo.
Torej, če na kratko povzamemo, so morali PID-i na podlagi zakonskih okvirov uskladiti svoje naložbe in se tako preoblikovati v posebne investicijske družbe, drugače pa so se morali PID-i preoblikovati v redne delniške družbe, kar je ob neskladnosti naložb z ZISDU pomenilo edino možno alternativo likvidaciji PID-a.
V skladu z zakonskimi zahtevami se morajo posebne investicijske družbe v določenem roku po uskladitvi poslovanja z ZISDU-1 preoblikovati v vzajemni sklad, najkasneje do konca leta 2011. Kako je preoblikovanje potekalo pri večjih PID-ih Infond DZU je z namenom vpisovanja lastninskih certifikatov od leta 1994 do 1996 ustanovil naslednje pooblaščene investicijske družbe: Infond Stolp, Infond Zlat, Infond Center in Infond Areh.
Novembra 1997 je DZU na skupščini sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala pooblaščene investicijske družbe Infond Zlat z namenom pripojitve zgoraj navedenih PID-ov. Junija 1998 se je na prostem trgu začelo trgovanje z delnicami Infonda Zlat z oznako IZOS. Maja 2001 so na skupščini sprejeli sklep o delitvi družbe na tri nove: Infond PID pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Infond ID, investicijsko družbo d.d., in Infond Holding d.d., s katerimi se je začelo trgovati septembra 2002. Novembra 2003 je skupščina Infonda PID sprejela sklep o delitvi na dve novi družbi: Infond ID 1, investicijsko družbo d.d., in Infond Holding 1 d.d., s katerimi se je začelo trgovanje julija in avgusta 2004. Oktobra 2006 se je družba Infond Holding 1 d.d. preimenovala v Center naložbe, finančna družba, d.d. In ravno v delu, preoblikovanem v holdinge, so tisti, ki so svoj certifikat vložili v Infond, do danes največ izgubil.
Po začetku finančne krize sta se namreč Infond Holding in Center naložbe znašla v začaranem krogu, iz katerega žal ob močno zaostrenih pogojih pridobivanja finančnih virov na kreditnih trgih nista našla izhoda. Po zaplembi delnic s strani bank, ki so jim jih v zavarovanje ob najetju posojil ponudili v teh dveh družbah, jim praktično ni ostalo skorajda nič premoženja, zato je bila objava insolventnosti družb samo še vprašanje časa. Posledično je to za tečaj delnic družb Infond Holding in Center naložbe, kotirajočih na Ljubljanski borzi, pomenilo strmoglavljenje skorajda do ničle. Vpisniki lastninskega certifikata v Infond Zlat so jeseni leta 2008 po prejemu odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bili priče še enega preoblikovanja. Infond ID in Infond ID 1 sta se preoblikovala v vzajemna sklada Infond Global in Infond Dvnamic, in sicer v razmerju 1:1. Probanka DZU Probanka DZU je za zbiranje lastninskih certifikatov od leta 1994 do 1995 ustanovila družbe Zlata Moneta, Zlata Moneta II in Zlati Dukat. Januarja 1996 se je PID Zlati Dukat pripojil k PID Zlata Moneta. Na skupščini leta 1998 so sprejeli sklep o pripojitvi Zlate Monete II k Zlati Moneti in hkratni razdružitvi na dve novi pooblaščeni investicijski družbi, PID Zlata Moneta I d.d. ter PID Zlata Moneta II d.d. Delnice teh dveh PID-ov so začele konec marca 1999 kotirati na organiziranem trgu Ljubljanske borze.
Julija 2003, po pridobljenem soglasju ATVP o uskladitvi naložb po ZISDU-1, pa so bile delnice tega PID-a uvrščene v segment posebnih investicijskih družb, PID Zlata Moneta II pa se je oktobra istega leta preoblikoval v redno delniško družbo Zlata Moneta II finančna družba d.d. in bil s tem uvrščen v segment rednih delniških družb na domačem trgu. Dokapitalizacija, vpisana septembra 2004, je vsem lastnikom na določen presečni dan prinesla novo število delnic Zlate Monete 1, in sicer v razmerju ena nova delnica za vsako delnico, že vpisano na računu imetnika. V oktobru 2005 so se začele aktivnosti za preoblikovanje Zlate Monete 1 v vzajemni sklad, kar se je zgodilo oktobra 2006 z dovoljenjem ATVP. Delnice Zlate Monete 1 so tako v enakem razmerju zamenjali nematerializirani investicijski kuponi vzajemnega sklada Probanka globalni naložbeni sklad, s katerimi se je novembra istega let začelo trgovati na domači borzi v segmentu investicijskih kuponov. Krekova DZU Krekova DZU je za zbiranje lastninskih certifikatov od leta 1994 do 1996 ustanovila družbe PID Zvon d.d., PID Skala d.d. in PID Klas d.d. Leta 1998 sta se PID Zvon in PID Klas pripojila k PID-u Skala, nato pa se je ta razdelil na PID Zvon Ena d.d. in PID Zvon Dva d.d. Na podlagi skupščinskega sklepa in v skladu z zakonodajo se je oktobra 2003 PID Zvon Ena d.d. preoblikoval in razdelil na Zvon Ena Holding, finančno družbo, in PID Zvon Ena ID, investicijsko družbo d.d. Podobno se je zgodilo februarja 2004 tudi z delnicami PID-a Zvon Dva d.d., ki so prešle v redno delniško družbo Zvon Dva Holding, finančna družba d.d. KD Investments KD Investments je za zbiranje • lastninskih certifikatov od leta 1994 do 1996 ustanovila družbe PID Kmečki skladi 1, 2, 3 in 4. Leta 1998 so se predvsem z vidika racionalizacije PID-i Kmečki skladi 2, 3 in 4 pripojili k PID-u Kmečki sklad 1 in se obenem preimenovali v PID Kmečka družba, ki se je konec istega leta uvrstil na prosti trg Ljubljanske borze. Leta 2001 so se delnice PID Kmečke družbe zaradi prilagoditev naložb in uskladitve s takrat veljavno zakonodajo ponovno preoblikovale, tako da so delničarji dobili delnice treh različnih družb. Nastaliso Kmečka družba Holding, ID Kmečka družba in PID Kmečkadružba. Leta 2003 se je PID Kmečka družba ponovno preoblikoval v redno delniško družbo KD Naložbe, ki pa se je zaradi racionalizacije poslovanja leta 2004 pripojila k družbi KD Holding d.d. Lastniki delnic KD Holdinga so leta 2001 dobili možnost, da navadne imenske delnice KD Holdinga zamenjajo za kumulativne participativne delnice brez glasovalnih pravic. V avgustu 2002 so lahko delničarji KD Holdinga sprejeli prevzemno ponudbo KD Group za odkup rednih delnic KD Holdinga in jih tako zamenjali za delnice KD Group. NFD DZU NFD družba za upravljanje je z namenom zbiranja certifikatov ustanovila in upravljala naslednje pooblaščene investicijske družbe: Prvi investicijski sklad, Gorenjski investicijski sklad, Dolenjski investicijski sklad, Adriatic investicijski sklad, Štajerski investicijski sklad in NFD investicijski sklad. V januarju 1998 so najprej pripojili Gorenjski, Dolenjski, Adriatic in Štajerski investicijski sklad k Prvemu investicijskemu skladu, ta pa se je nato razdružil v NFD 1 investicijski sklad PID in NFD 2 investicijski sklad PID. Decembra 1998 se je k NFD 2 investicijskemu skladu PID pripojil še zadnji nepripojeni NFD investicijski sklad. V skladu z zakonskimi omejitvami so prilagodili naložbe NFD 1 PID in tako postali NFD 1 posebna investicijska družba. Novembra 2003 se je na podlagi dovoljenja ATVP NFD 2 PID preoblikovala v redno delniško družbo z imenom NFD Holding Koliko je danes vredna naložba izpred desetih let v nekatere PID-e Pa poglejmo, kaj je po skoraj dvanajstih letih nastalo iz lastninskega certifikata, takrat vrednega 1670 evrov - to je bilo največ, kolikor so lahko dobili državljani Republike Slovenije vloženega v nekatere tedanje pooblaščene investicijske družbe.
Ob izračunu se za vrednotenje upošteva enotni tečaj pravnih naslednic takratnih PID-ov na dan 26. avgusta 2009 ali zadnji enotni borzni tečaji, če so delnice pravnih naslednic umaknili z borze. V primeru preoblikovanja v vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi ne kotirajo na borzi, pa se za vrednotenje upošteva vrednost enote premoženja - VEP na dan 25. avgusta 2009. V izračunu tudi niso vključene morebitne izplačane dividende iz lastništva teh delnic. PID Kmečka družba KMOS; za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 SIT oziroma 1669,17 EUR je delničar te družbe dobil 380 delnic. Te so se preoblikovale v 3800 KMON, kasneje v 16 delnic KDHR, 123 delnic KDIR in 1287 delnic KDPN. Delnice KDPN so se kasneje preoblikovale v 128 delnic PDKR, od leta 2006 pa so se te preoblikovale v 6 delnic KDHR. Vrednost vloženega certifikata danes znaša 1758,51 EUR. Infond PID IZOS; za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 SIT je delničar te družbe dobil 380 delnic IZOS. Te so se kasneje preoblikovale, tako ima danes delničar 92 IFIR, 189 delnic IFFR, 55 delnic IFDR in 43 delnic IFHR. Delnice IFIR in delnice IFFR so se jeseni 2008 preoblikovale v enakem razmerju v točke vzajemnega sklada Infond Global - INDGL in Infond Dvnamic - INDDY. Vrednost vloženega certifikata danes znaša 1083,36 EUR. Zlata Moneta PID - za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 SIT je delničar te družbe dobil 1570 delnic Zlate Monete 1 in 222 delnic Zlate Monete 2. Na podlagi izplačanih dividend v obliki delnic ZM1N se je število teh delnic povečalo na 3140, te pa so se kasneje spremenile v točke vzajemnega sklada PBGS, ki kotirajo na borzi. Vrednost vloženega certifikata danes znaša 2325,80 EUR. Zvon ENA in Zvon DVA PID - za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 SIT je delničar te družbe dobil 184 delnic Zvona ENA PID in 196 delnic Zvona Dva PID. PID Zvon ENA se je kasneje preoblikoval v 154 delnic ZVHR in 30 delnic ZVIR. Vrednost vloženega certifikata danes znaša 530,50 EUR. NFD 1 in NFD 2 PID - za lastninski certifikat v vrednosti 400.000 SIT je delničar te družbe dobil 1630 delnic NF1N in 218 delnic NF2N. Vrednost vloženega certifikata danes znaša 2567,60 EUR. Finančna kriza in prezadolženost holdingov stanjšali naložbe Iz vrednosti vloženih sredstev v obliki lastninskih certifikatov v omenjene PID-e vidimo, da lastniki danes večinoma razpolagajo z nižjimi sredstvi od vloženih.
Razlogov za takšno stanje je več, so pa ti med sabo tesno povezani.
Prvi dejavnik, ki je tako stanjšal vrednost naložbe malih delničarjev, je finančna kriza, ki je v vsej svoji razsežnosti prizadela vse svetovne kapitalske trge in se ji ni mogel izogniti niti domači trg kapitala. Tečaji vseh vrednostnih papirjev so se predvsem v letu 2008 tudi prepolovili, kar je posledično pomenilo nižje vrednosti naložb PID-ov oziroma njihovih pravnih naslednic. Še dodatno pa je padec vrednosti vloženih sredstev povzročilo dogajanje v finančnih holdingih, ki so nastali ob preoblikovanju prvotnih pooblaščenih investicijskih družb.
Vse finančne holdinge je ob čezmerni zadolženosti ob nastopu zaostrenih razmer na kreditnih trgih prizadelo enormno povišanje stroškov financiranja na eni strani, na drugi strani pa so z zniževanjem vrednosti kapitalskih naložb teh družb posledično do še bolj padli tečaji teh delnic na Ljubljanski borzi. Vse to je pomenilo nižjo vrednost, ki so jo lastniki lahko iztržili za svojo naložbo. Kot vidimo, sta finančna in gospodarska kriza v vseh svojih razsežnostih prizadeli tudi male delničarje, ki so svoja sredstva v obliki lastninskih certifikatov vložili v pooblaščene investicijske družbe, skozi precejšnje znižanje vrednosti njihove naložbe.
Mali delničarji teh družb se danes sprašujejo, kaj jim je storiti. Odgovor je kratek: "V tem trenutku nič." Treba je spremljati dogajanje na trgih vrednostnih papirjev in počakati na primeren čas za izstop iz teh naložb. Za to bosta potrebni velika mera potrpežljivosti in skrb, da ob pozitivnih popravkih, ki se bodo v prihodnosti na trgih vrednostnih papirjev zagotovo zgodili, najdejo pravi trenutek za izstop oziroma prodajo teh delnic. Večjo pozornost pa je treba nameniti tudi drugim kapitalskim povezovanjem oziroma morebitnim objavljenim prevzemnim ponudbam. Lastniki delnic bi bili danes, če bi te ponudbe, objavljene v zadnjih dveh letih, sprejeli, v popolnoma drugačnem položaju in bi tako rešili danes najbolj pereči del svoje naložbe, saj so se te ponudbe v glavnem nanašale prav na tako imenovane finančne holdinge.
■ Mali delničarji Infond Holdinga imeli možnost izstopa Vse bližji stečaj Infond Holdinga in posledično Centra naložbe, ki je njegov približno 80-odstotni lastnik, ne bi pomenil nič dobrega tudi za skoraj 33 tisoč delničarjev Infond Holdinga ter 34 tisoč delničarjev Centra naložbe.
Premoženje teh je že danes na Ljubljanski borzi skupno vredno le nekaj milijonov evrov, ob morebitnem stečaju pa bi bilo ničvredno.
So pa imeli mali delničarji med trgovanjem na borzi lepe možnosti za izstop iz delniške knjige obeh, saj se je z obema trgovalo tudi po deset evrov za delnico. Decembra 2007 pa so Center naložbe za delnice Infond Holdinga objavile tudi prevzemno ponudbo, in sicer po 8,7 evra za delnico, marca lani pa Kolonel še za delnice Centra naložbe, ko je ponujal za delnico prevzemnih 7,5 evra.
Primer obeh družb kaže, da lastništvo delnic prinaša tudi odgovornost in ni dovolj zgolj njihovo posedovanje, (dt) Vrsta PID-a Vrednost certifikata Vrednost certifikata Vrednost certifikat ob vpisu konec oktobra 2007 danes (26. 08. 2009) Kmečka družba PID -KD Investments 1669,17 EUR' 4089,28 EUR 1758,51 EUR Infond Zlat PID -Infond DZU 1669,17 EUR 3507,29 EUR 1083,36 EUR Zlata Moneta -Probanka DZU 1669,17 EUR 3717,82 EUR 2325,80 EUR Zvon I PID, Zvon II PID -Krekova DZU 1669,17 EUR 3932,38 EUR 530,50 EUR NFD 1 PID, NFD 2 PID -NFD DZU 1669,17 EUR 6391,24 EUR 2567,60 EUR VEČER " ' " '