Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 20. 06. 2013
Stran: 23
Botri tokrat prodali Mercator Vida Kocjan, foto: Matic Štojs, Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Slovenska politika je prodala Mercator. Pri tem naj bi ji bil pomagal tudi razvpiti ljubljanski župan m boter PS Zoran Jankovic, ki seje spomladi letos na Hrvaškem srečal z Ivico Todoričem. Po naših podatkih naj bi bila takrat skovala peklenski načrt. Hrvaški Agrokor v lasti Ivice Todoriča je v petek, 14. junija, podpisal pogodbo za nakup 53,12-odstotnega deleža Mercatorja, nato pa sta vodstvi Mercatorja in Agrokorja podpisali še pogodbo o sodelovanju, ki bo sestavni del pogodbe za prodajo večinskega deleža Mercatorja. Po besedah Tonija Balažiča, predsednika uprave Mercatorja, je v pogodbi med drugim predvideno, da sedež Mercatorja in ključne funkcije ostanejo v Sloveniji, da se bo spoštovala kolektivna pogodba in da bo vsaj še nekaj let upravljanje ostalo dvotirno. Balažič je prepričan, »da so zavarovali interes na način, ki kar najbolje ščiti delničarje, zaposlene in do neke mere tudi dobavitelje«. Do prodaje ni prišlo čez noč Prodaja Mercatorja, ki ji po javnih anketah nasprotuje večina državljanov, se ni zgodila čez noč, a na to zdaj kar pozabljamo. Na to je spomnil tudi Balažič, ki Deset največjih lastnikov Največji posamični lastnik Mercatorja je Pivovarna Union, sledijo NLB, Societe Generale - Splitska banka (10,17 odstotka), Pivovarna Laško, Unicredit Banka Slovenija (8,01 odstotka), NKBM (5,24 odstotka), HvpoAlpeAdria (4,40 odstotka), GB (3,80 odstotka), Prvi Faktor--faktoring Beograd (3,35 odstotka) in Radenska. je dejal, da je uprava Mercatorja v postopku prodaje sodelovala profesionalno in korektno; med drugim je omogočila skrbni pregled, pri čemer je zavarovala interese družbe v smislu nerazkrivanja tistih podatkov, ki bi ji lahko kakorkoli konkurenčno škodili. S sporazumom o sodelovanju so se vključili v pogajanja na način, da so kar najbolje zavarovali interes Mercatorja, tako da bi Mercator ostal pomembna slovenska trgovska družba. Pogodba o sodelovanju je sestavni del pogodbe o prodaji in nakupu, z njo pa se je seznanil tudi nadzorni svet, ki ga vodi ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik. Po naših informacijah nadzorniki niso imeli pripomb na izvedene postopke. Pravi le Agrokor? ob tem s P o mnimo na izjave Mateja Lahovnika, ko je sredi februarja pozval k premišljeni odločitvi lastnikov glede prodaje družbe. Opozoril je, da v primeru, če trgovec ne bo prodan, osebno pričakuje, da bodo lastniki za nekaj časa ustavili prodajni postopek in Mercatorju omogočili, da se prestrukturira. V tistem času je potekala objava nezavezujoče skupne ponudbe lastnikov za prodajo Mercatorja, ki je bila že deveta zapored, iztekla pa se je 19. februarja. Za nakup se je zanimalo enajst ponudnikov, vsi pa so podpisali tudi sporazum o nerazkrivanju podatkov, hkrati pa interes podkrepili s finančnimi ponudbami. Po znanih podatkih so bili februarja v igri za nakup znova kupci, ki so se zanj potegovali že pri prejšnjih prodajah; tudi Agrokor in zasebni investicijski skladi (Mid Europa Partners, Warburg Pincus). Lahovnik je takrat dejal, da Mercator potrebuje strateškega partnerja, potrebuje pa tudi prestrukturiranje, ki že poteka, zato pričakuje, da odločitev o prodaji Mercatorja, kakršnakoli že bo, ne bo le začasna. »Pričakujem, da se bo prodajni proces letos končal bodisi s prodajo, bodisi neprodajo delnic. Če prodaje ne bo, pa pričakujem, da bodo lastniki ravnali racionalno in Mercator umaknili iz prodajne izložbe za vsaj dve ali tri leta ter s tem dali upravi dovolj časa za prestrukturiranje. To je v interesu družbe in vseh drugih akterjev, povezanih z Mercator jem, tudi lastnikov. Če prodaje ne bo, bi se mi zdelo povsem neprimerno, da bi čez nekaj mesecev sledili novi in novi prodajni postopki, kot se je to dogajalo v preteklosti,« je 15. februarja poudaril Lahovnik. 0 denarju in kupnini še nič Uprava Mercatorja je nato v preteklih mesecih v prodajnem procesu opredelila tri pogoje, pod katerimi je pripravljena podpreti prodajo. Prvi je, da bo nakup izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom in ne s posojili, drugi, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da bo strategija še naprej podpirala razvoj Mercatorja. Balažič ocenjuje, da bi ti pogoji lahko bili izpolnjeni. Morebitna neizpolnitev pogojev bi po njegovih besedah lahko vplivala na mnenje uprave, ki ga ta izda ob objavi ponudbe za prevzem. Balažič še ocenjuje, da se proces prodaje ne bo končal pred koncem letošnjega leta oz. prvim četrtletjem 2014. V tem času naj Agrokor tudi ne bi imel vpliva na poslovanje Mercatorja. Pri povezovanju z Agrokorjem naj bi sodeloval še neodvisni svetovalec, ki bo odgovoren Mercatorju in se bo tudi pogovarjal z bankami. Prodajo morajo zdaj odobriti še regulatorni organi držav, v katerih Agrokor in Solastnika Mercatorja Kučan in Jankovič Tako Milan Kučan kot Zoran Jankovič imata delnice Mercatorja. Jankovič naj bi imel v lasti okrog 38 tisoč delnic (po 120 evrov za delnico je to okoli 4,5 milijona evrov), za Kučana pa se ve le to, da je v Mercator vložil t. i. certifikatske delnice. Drugih podatkov nato ni več razkrival. Po njunem sprehodu 14. junija letos v središču Ljubljane, ko odločitev o prodaji Mercatorja uradno še ni bila znana, ni težko uganiti, da sta se »stara tovariša v poslu in družbi« pogovarjala tudi o tem, po kakšni ceni bosta prodala svoje delnice. Novi kupec bo namreč 120 evrov za delnico plačal tistim, s katerimi so se tako dogovorili (Laško, banke in podobno), drugim delničarjem pa bo šele pošiljal ponudbe. Male delničarje bi lahko pozneje celo iztisnil iz lastništva. Karkoli se bo dogajalo, Kučan in Jankovič bosta svoje delnice prodala vsekakor po drugačni ceni od zdajšnje. Upamo si trditi, da bo ta bistveno višja, četudi ne uradno. Milan Kučan in Zoran Jankovič, solastnika Mercatorja Vrednost Mercatorjeve delnice pada O tem, da prodaja Mercatorja Agrokorju ni zadetek v polno, pričajo podatki z Ljubljanske borze. Indeks SBI TOP je v začetku tega tedna začel izgubljati vrednost, znižanje pa je bilo posledica padca tečaja delnic Mercatorja, ki so izgubile skoraj pet odstotkov in so pristale pri 98,20 evra. Po v petek podpisanem sporazumu o prodaji bo Agrokor za okoli 53-odstotni delež odštel 120 evrov za delnico. Med t. i. blue chipi se dražijo delnice NKBM, Gorenja in Petrola, preostali tečaji pa se v tem času niso spremenili, prav tako so nespremenjeni tečaji drugih delnic v prvi kotaciji. Obljublja čudeže, nič pa o denarju Ivica Todorič, predsednik Agrokorja, je v pogovoru za poslovni časnik glede zaposlenih dejal, da določene spremembe bodo, konkretnih številk pa še nima. »Cilj je, da v bistvu prek noči naredimo strašansko dobro družbo,« je še dejal. Zeli, da Mercator čim prej začne delati z novo vizijo in s strategijo, prav tako Konzum, ki se bo na račun Mercatorja umaknil iz Srbije in Črne gore. Dogovorili so se, da bodo popolnoma spremenili upravljanje v celotni skupini. Okvirni načrt je, da dokapitalizacijo Agrokorja in javne ponudbe za odkup delnic Mercatorja končajo do začetka prihodnjega leta, potem pa bodo prestrukturirali celotno poslovanje v regiji. Predvidena je ustanovitev družbe Adria Retail, ki bi lahko zaživela konec prihodnjega leta. Vodil jo bo Darko Knez, šef Konzuma. V upravi bodo obvezno vsaj predsednik uprave Mercatorja, če ne dva člana, pa tudi šefi iz Srbije in BiH. O tem, koliko ljudi bo v Mercatorju izgubilo delo, ni dal enoznačnega odgovora. Kot pravi, Mercatorja v Sloveniji ne pozna tako dobro in ne ve, koliko ljudi je na posameznih delovnih mestih in kaj delajo. Dodaja, da delajo vse, da zavarujejo človekovo dostojanstvo in da spoštujejo delovno zakonodajo. »Mislim, da ne bomo imeli velikih težav v Mercatorju, nekatere spremembe pa bodo, saj že zdaj vidimo, daje učinkovitost na nekaterih mestih premajhna,« je dejal in dodal, da se morajo ljudje zavedati, da morajo narediti uspešno družbo. Pravi, da se ne boji varuhov konkurence, priznava pa, da bodo imeli s tržnimi deleži na Hrvaškem težave in da bodo morali veliko prodati, zapreti. Za Srbijo pa napoveduje tržno revolucijo; tam je zdaj le en velik igralec, zato bosta dva močna boljša za porabnike. Lastnik Agrokorja Ivica Todorič Prodaja dogovorjena z Jankovicem? Po 19. februarju 2013 seje začel skrbni pregled poslovanja Mercatorja, kije na koncu privedel do podpisa pogodbe z Agrokorjem. Vmes pa sta se po informacijah v Zagrebu sešla tudi Ivica Todorič, lastnik Agrokorja, in Zoran Jan kovic, ljubljanski župan in »nekdanji« predsednik Pozitivne Slovenije ter lastnik okrog 38 tisoč delnic Mercatorja. Jankovič prodaji ne nasprotuje, Alenka Bratušek, predsednica Pozitivne Slovenije in premierka, pa se spreneveda, ker menda o Jankovičevem sestanku sTodoričem»ne ve nič, niti je to ne zanima«. Dejstvo pa je, da brez Jankoviča prodaje Mercatorja hrvaškemu kupcu ne bi bilo. Vprašanje je tudi, ali bi, če bi bila vlada drugačna, Agrokor lahko kupil Mercator. Veliko vprašanje je namreč, ali ni imel kdo od drugih ponudnikov boljše ponudbe. Mercator delujeta. Glede tržnih deležev združenega trgovca na posameznih trgih so merjenja sicer različna, vendar pa nobeno ne kaže, da bi tržni delež presegal 30 odstotkov. O tem bodo zdaj odločali še državni uradi za varstvo konkurence. Povejmo, da o denarju oziroma kupnini doslej še nismo slišali veliko. Bratuškova si umiva roke Aien ka Bratušek se je, potem ko so bile v javnosti opravljene ankete, končno odzvala na prodajo in nam poskušala »prodati«, da Mercatoiia ne prodaja vlada. Menda naj bi bil to že leta 2005 storil Lakratni premier Janez Janša, vendar vemo, da to ni res in da je to le pesek v oči. Če je bila Bratuškova še leta 2012 zelo glasna, ko je menda v skrbi za ohranitev delovnih mest in zaščiLe dobaviteljev nasprotovala prodaji, pa je zdaj precej spremenila mnenje, predvsem pa ton glasu. To je pravzaprav ne skrbi več, menda pa pričakuje, da so dosegli zaveze za ohranitev delovnih mest in zavarovanje dobaviteljev. Vlogo Pozitivne Slovenije in vlade pa je le priznala, ko je prodajo posredno podprla z grožnjo: »Če menimo, da sedanji kupec ni primeren iz različnih razlogov, se moramo zavedali, da bi morala vlada zagotoviti okoli 500 milijonov evrov, ki jih lahko dobi po visoki obrestni meri in ki jih nikoli ne bomo povrnili za to investicijo ali pa z dodatnim višanjem davkov in krčenjem socialnih pravic že tako ogroženih slojev našega prebivalstva.« KI Ceje bila Bratuškova še leta 201 2 zelo glasna, ko je menda v skrbi za ohranitev delovnih mest in zaščite dobaviteljev nasprotovala prodaji, pa je zdaj precej spremenila mnenje. Zanimivo je, daje bil Dejan Zidan v vlogi poslanca SD zelo glasen nasprotnik prodaje Mercatorja; zavzemal se je za dobavitelje. Njegova gorečnost je v zadnjih mesecih povsem splahnela. Poslanec Andrej Vizjak je v izjavi za eno od televizijskih postaj na vprašanje o prodaji Mercatorja dejal, da smo s prodajo predolgo odlašali in da je cena temu primerna. Dejal je: »Upam,kerpodrobnostinepo- _ znam, daje prodajalec sledil tudi drugim večkrat zelo jasno izraženim interesom glede nadaljnjega poslovanja Mercatorja po vključevanju slovenskih dobaviteljev v prodajno mrežo in spoštovanju interesov kupcev Mercatorja in zaposlenih v Mercatorju, ki so tudi zelo pomembni.« Nekdanji minister je prepričan, da ni ključna samo cena, temveč tudi druge okoliščine. »Cena pada iz meseca v mesec, naša pričakovanja pa so, da so prodajalci sledili širše pomembnim interesom te prodaje, saj gre za ogromnega zaposlovalca in trgovca, ki ima na svojih policah veliko slovenskih izdelkov, zato so takšna vprašanja zelo na mestu. Vizjak je tudi prepričan, da bi bilo družbo treba prodati že prej, če pa bi jo prodali čez eno leto, bi se to lahko zgodilo še po bistveno nižji ceni, »kar je rezultat razmeroma problematičnega poslovanja Mercatorja v zadnjem obdobju, saj se zdi, da dlje kot posluje, manj je vreden«. Odzivi na Facebooku Mojca Kucler Dolinar 14. junij Pod mojim oknom sta se ravnokar sprehajala Kučan in Jankovič. Le kaj bo iz tega ...? Jože Tanko Pred20urami/-a Zdi se mi, čase bozMercatorjem dogajalo enako kot z Elanom. Najprej bodo kupili Hrvati, potem bomo kupili nazaj, vmes bomo odobrili še kakšne državne pomoči ... Več ali manj vseskozi pa bo Mercator slovenski problem. Kot je tudi Elan. Bosta odgovarjala? Agrokor je za delnico letos ponudil 120 evrov, leta 2011 pa 221 evrov, a je prodajo preprečila politika. Uprava Boža Jašoviča v Novi Ljubljanski banki je takrat že potrdila prodajo, potem pa sta ji nasprotovala tedanji finančni minister Franci Križanič in član uprave AUKN Marko Golob, ki je po neuradnih informacijah z obljubo dostave »kriminalnega dosjeja« Todoriča prepričal tedanje predstavnike belgijske KBC, da glasujejo proti prodaji. Golob pa naj bi jim bil šele po glasovanju prinesel lefascikel časopisnih člankov. Kupnina za celoten Mercator bi lani znašala dobrih 800 milijonov evrov, letos je skoraj za polovico manjša. Franc Križanič in Marko Golob (oba SD) »zafučkala« 400 milijonov evrov Pismo oziroma ukaz Jan kovica Bratuškovi Zoran Jankovič, »nekdanji« predsednik Pozitivne Slovenije in župan mestne občine Ljubljana, je 1 5. maja predsednici vlade Alenki Bratušek poslal pismo, v katerem je na kar 42 straneh naštel projekte, za katere pričakuje finančno pomoč države. Uradno naj bi šlo za prošnjo, ki se začenja z besedami: »Pred kratkim sva se dogovorila, da Ti pošljem celovit dokument odprtih zadev med mestom in državo, ki Ti ga pošiljam v prilogi ..., zato pričakujem Tvojo povabilo in Te lepo pozdravljam.« Poznavalci razmer pa vedo, da gre pri tem v resnici za zahtevo, v kateri Jankovič od države zahteva več kot 130 milijonov evrov. Bratuškova naj bi mu bila denar že obljubila, predvsem v zahvalo, ker ji je omogočil, daje postala predsednica vlade. Saj se spomnimo njenih besed: »Brez Zorana Jankoviča tudi mene na tem mestu ne bi bilo.« Po naših podatkih naj bi bil dogovorjeni znesek sicer manjši, zahteva pa višja, to pa predvsem zato, ker naj bi Bratuškova s tem dokazovala širši javnosti, da ni lutka v Jankovičevih rokah. Slepilni manever torej. Spomnimo: letni prihodki v proračun mestne občine Ljubljana znašajo okrog 300 milijonov evrov. In kaj je navedeno na 42 straneh Jankovičevega pisma? Končati želi Stožice, enega največjih projektov v Ljubljani, ki že nekaj let obratuje, vendar še zdaleč ni končan, denarja pa je že zdavnaj zmanjkalo. Pri tem niti ne vemo, koliko podizvajalcev sploh še ni prejelo plačila za opravljeno delo, saj so morali podpisati zavezo, da bodo o tem molčali. Jankovič je sicer vedno zatrjeval, da bo denarja dovolj, ob koncu pa seje pokazalo, da so investitorji (večinoma družbe iz Jankovičevega kroga) porabili 114 milijonov evrov, pri tem najeli veliko posojil pri državnih bankah, projekt pa je danes z bančnega vidika vreden blizu ničle. Nadalje želi Jankovič prenoviti živalski vrt, za kar zahteva 38 milijonov evrov, slabih 15 milijonov evrov želi za zavetišče Gmajnice in podobno. Zeli oziroma zahteva 130 davkoplačevalskih milijonov, in to zato, da se bo prihodnje leto na lokalnih volitvah lahko (spet) hvalil, kaj vse je naredil. Tako zna vsak. To pa še ni vse. Po naših podatkih podoben seznam pripravlja tudi Andrej Fištravec, župan mestne občine Maribor. Tudi z njim se je Bratuškova srečala pred kratkim in očitno je, da je tudi njemu obljubila državni denar. Kolikšno številko bo postavil Fištravec, se še ne ve, po nekaterih pričakovanjih pa naj bi zahteval blizu 100 milijonov evrov. Ce mu Bratuškova ne bo ugodila, v Mariboru že napovedujejo nove vstaje, saj namen vstajnikov ni bil le »rušenje Janše«. No, pustimo se presenetiti. Zoran Jankovič in Andrej Fištravec, župana, ki se jima namerava Alenka Bratušek zahvaliti z davkoplačevalskim denarjem, ne s svojim.