Medij: Delo Avtorji: Zupanič Milena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 04. 2013 Stran: 4
Interesne skupine AZN proučuje postopke, ki so prvič izpeljani po spremenjenem zakonu - Zakon že dve leti čaka na presojo ustavnega sodišča
Ljubljana - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je pod izrednim nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor. Razlog? Možnost interesnega prevzema Vzajemne. Morda se bo izkazalo, da spremenjeni zakon o zavarovalništvu omogoča prevzem, namesto da bi ga preprečeval.
Od ustanovitve Vzajemne pred dobrim desetletjem so njeno skupščino obvladovale interesne skupine, ki so tako upravljale zavarovalnico in denar, namenjen za zdravljenje ljudi. Vsa ta leta smo bili priča tudi škodljivemu nenamenskemu odtekanju denarja, kar se je pripisovalo povezanosti oseb v skupščini, nadzornih svetih in v upravah. Proti posameznikom so bile sprožene kazenske ovadbe in odškodninske tožbe. Večinoma še niso dobile epiloga na sodišču.
Kdo bo prevzel Vzajemno
Zaradi naštetega je bil leta 2010 spremenjen zakon o zavarovalništvu. Najpomembnejši razlog za spremembe je bila »nevarnost, da skupščino obvladujejo zelo majhne skupine, ki uveljavljajo svoje delne interese«, je pojasnila služba državnega zbora. To nevarnost je nameraval zakon preprečiti z uvedbo precej zapletenega postopka organiziranja skupščine. Namesto skupščine članov je uvedel skupščino 45 zastopnikov, ki jih je 900.000 zavarovancev prvič izvolilo pred dvema letoma, pred tremi tedni pa prvič z računalniškim žrebom izločena tretjina zastopnikov. In prav nad tema postopkoma poteka izredni nadzor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).
Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev je namreč opozoril, da je računalniški žreb izbiral nesorazmerno in da bodo nadaljnji postopki omogočili prevzem. Meni, da bo Vzajemno prevzela Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in ljudje, povezani s predsednico nadzornega sveta Vzajemne Aleksandro Podgornik (sekretarka ŠGZ). Omenja Romana Glaserja, predsednika upravnega odbora ŠZG, njegovega nečaka Borisa Pipana, ki je tudi član nadzornega sveta Vzajemne, in druge. K takojšnjemu ukrepanju je pozval AZN. Agencija nadzora med postopkom ne more komentirati, zdaj pa izvaja nadzor v petih zavarovalnicah, je odgovoril njen direktor Sergej Simoniti. Nadzorni svet je zaradi nadzora svojo sejo ta teden prekinil.
Nasprotni učinek zakona
Spremenjeni zakon že od februarja 2011 čaka tudi na ustavno presojo. Odvetniška družba Igorja Dernovška meni, da je zakon v nasprotju s protokolom h konvenciji o varstvu človekovih pravic in da krši 33. član ustave. V imenu pobudnika (člana Vzajemne) utemeljuje ustavno spornost s tem, da gre za prisilno ureditev, ki članom omejuje njihovo ekskluzivno pravico do odločanja o organiziranju skupščine, s tem pa odločanje o svojem premoženju. Do članov je zakon tudi diskriminatoren po starosti, ker ne morejo člani na noben način voliti zastopnika, ki ni v njihovem starostnem razredu. Odvetnik je prepričan, da bo prav takšna zakonska ureditev še bolj kot doslej omogočala interesni prevzem Vzajemne. Meni, da cilj zakona - preprečiti nevarnost prevzema majhnih interesnih skupin - ne bo dosežen, ravno obratno: »Skupščina zastopnikov že sama po sebi pomeni, da obvladuje skupščino zelo majhna skupina, njo pa bodo interesne skupine precej lažje obvladovale kot skupščino vseh članov, kjer je ob vsakem sklicu nepredvidljivo, kateri člani se je bodo udeležili.« Ustavno sodišče o pobudi še ni odločilo.